“Počivaj, dokler ne začutiš, da bi se igral_a. Igraj se, dokler ne začutiš, da si želiš odpočiti. Ponovi. Nikoli ne počni ničesar drugega.”
Danes vam podarjam posnetek uvodne ure 8-tedenskega pomladnega tečaja Joga – pot navznoter: IGRIVOST
Na tečaju bomo raziskovali: kaj zame pomeni počitek? Kaj vse me polni, oživlja, osvežuje, zdravi? Kaj mi pomeni igra? Kaj počnem (ali bi počel_a) iz občutenja notranje polnine, ki se želi deliti? Kaj bi raziskal_a, kaj ustvaril_a? Znam opaziti, ceniti in se odpreti darovom ter priložnostim, ki mi jih prinaša življenje? Če ne ali kadar ne, zakaj ne? Kateri vzorci mišljenja in delovanja mi to preprečujejo? Kako počivati v sebi in ne izgubiti stika z notranjo iskro sredi zahtevnih izzivov?
Tokratno utelešeno vadbo sestavljajo enostavne in zelo blagodejne vaje ter položaji, primerni za vsakogar ne glede na predznanje joge.
Danes vam podarjam posnetek uvodne ure cikla kontemplativnih predavanj MIR V NEMIRU: MODROST BHAGAVADGITE. (Povezava do posnetka v zvočni obliki pa je na dnu strani )
V tokratnem uvodu o tem, kako nam modrost indijskih filozofij lahko pomaga najti mir tudi v nemiru, pa naj se ta kaže v zunanjem svetu (zahtevne okoliščine) ali v naši notranjosti (kot različne stiske). O velikem indijskem epu Mahabharata, katere del je tudi modrostna pesnitev Bhagavadgita (Gospodova pesem). O simboliki bojnega polja (kurukšetra) kot utelešenega življenja, kjer bojevnik Ardžuna predstavlja utelešeno osebnost (“ego”, “nižji jaz”), njegov kočijaž, prijatelj in učitelj bog Krišna pa notranjo modrost (božanskost, “višji jaz”).
Hvala vsem, ki ste se udeležili včerajšnje ure v živo preko Zooma, tako lepo je pripovedovati ljudem, ko tudi vidiš (ali vsaj slutiš), komu govoriš Hvala za tople odzive, ki mi zelo veliko pomenijo
“Hvala za čudovito uvodno uro. Poslušala sem z odprtimi usti! Odlično razložiš, tvoja energija je češnja na torti,” berem v prijaznem sporočilu.
Sprašujete me, kako se pripravljam na ure – kako natančno si napišem besedilo, da ga potem tako hitro in gladko zdrdram?
Pripravljam se tako, da se pred začetkom spustim v Srce, pomislim na vse, ki boste kakorkoli kadarkoli v stiku s temi vsebinami in poprosim, naj skozme steče navdih, da bom vsebino povedala tako, da bo za vas kar najbolj koristno in zanimivo. Ko vas zagledam na Zoomu in izmenjamo klepetek pred začetkom, vas poskušam začutiti.
Potem pa govorim na pamet. Ali lepše: “by heart”, kot se reče v angleščini. Res imam občutek, kot da berem – ampak iz srca. Čeprav tudi glava dosti velja! Posodi besede in znanja, vse, kar se je nalagalo vanjo skozi desetletja študija in notranjih ter zunanjih doživetij.
Tako to nastaja. Na licu mesta, iz hipa v hip. Radosti me, da se dotika src in odpira glave za nove, prostranejše (v)poglede!
P.S.: Našim druženjem v živo se še vedno lahko pridružite, nadaljujemo po prvomajskih počitnicah, 5. maja. Več informacij na povezavi –> MIR V NEMIRU: MODROST BHAGAVADGITE
Da bi lahko bila srečna in mirna v sebi, mi ni treba storiti ničesar – samo vedno znova opaziti, da v Sebi/Srcu (=sebstvu, bistvu, središču, osrčju, biti …) že sem srečna in mirna ne glede na zunanji in notranji kaos. Pokloniti se višjemu, svetemu Redu v kaosu (sintropija).
Če nasedem prepričanju, da bi si morala najprej zadovoljivo urediti življenje, šele potem, ko bo vse odkljukano, pa bom lahko srečna in mirna, ne morem biti nikoli srečna in mirna, saj se vedno pojavi nova težava, še nekaj, kar je treba urediti … In površinski red se venomer ruši (entropija), ves čas se je treba mukotrpno naprezati za njegovo nikoli dokončno in trajno vzpostavitev. Sijajen recept za stresa polno nesrečno in nemirno življenje!
(utrinek iz dnevnika pogovorov z notranjo modrostjo)
MIR V NEMIRU: MODROST BHAGAVADGITE 8-tedensko popotovanje skozi zgodovino in filozofijo joge, kot ju srečamo v Bhagavadgiti in komentarjih, v teoriji (predavanja), praksi (meditacija) in dialogu (pogovori z udeleženci)
Kako sredi nemira sveta najti in ohranjati neomajni notranji mir in ravnovesje? Je mogoče okušati trajno radost, ne da bi zanikali boleče vidike obstoja? Kako ravnati v neizprosnih okoliščinah, v katerih se zdi, da dobrih izbir sploh ni?
Na ta velika večna vprašanja, ki so pestila ljudi od pradavnih dni, odgovarja priljubljena staroindijska modrostna pesnitev Bhagavadgita (Gospodova pesem). Dvogovor med obupanim bojevnikom Ardžuno in bogom Krišno se odvija na bojnem polju ob začetku okrutne vojne. Te okoliščine po mnenju številnih interpretov simbolizirajo pogovor med posameznikovo osebnostjo (egom) in nadosebnim spoznanjem (notranjo modrostjo, bogom, presežnim) na bojnem polju življenja, s katerega ni mogoče pobegniti in ki je neizbežno torišče ter igrišče številnih silnic. Modrost Bhagavadgite odstira globlji vpogled v naravo kozmosa, odpira širšo, prostranejšo perspektivo, ki vedno znova osuplja in osvobaja.
Se pa to redko zgodi ob prvem branju – še posebej, če nam ozadje indijske kulture ni domače. Zanimive vidike odpirajo številni komentarji modernih interpretov, kot so Mahatma Gandhi, Šri Aurobindo, Svami Jogananda in Svami Šivananda ter klasični staroindijski komentarji Šankaračarje, Ramanudže in Abhinavagupte. Prav zadnji, ki izhaja iz tradicije kašmirskega šivaizma, je izjemen dragulj, ki pa je zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin malo poznan. Skozi Abhinavaguptov pogled Bhagavadgita zažari v povsem sveži luči: ta osvetljuje svt(l)ost sveta, ki se razkrije kot nedualno božanski …
K radostnemu potapljanju v Bhagavadgito in komentarje se vračam že vse odraslo življenje (dobrih 20 let). Srečevanje z njeno modrostjo je zame neprecenljivo. Vodi me skozi pokrajine notranjih stanj, ki so brez zanesljivih vodnikov izmuzljiva ter skozi življenje z vsemi izzivi, ki jih prinaša.
Večkrat ste me že prosili, da bi se skupaj odpravili na raziskovanje Bhagavadgite in zdaj čutim, da je čas pravi za to! Za vas bom skrbno pripravila najlepše in najbolj navdihujoče bisere iz različnih različic izvirnega besedila, raznolikih komentarjev ter osebnih prebliskov.
Posnetek uvodne ure:
Popotovanje bo potekalo v obliki srečanj v živo preko Zooma, dostopni pa bodo tudi videoposnetki srečanj (preko YouTube) in zvočni posnetki (preko SoundCloud). Udeležba na uvodni uri je brezplačna, se je pa zanjo potrebno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Srečanja v živo preko Zooma: četrtek 20:00 – 21:00 (+ pogovor in deljenje vtisov do 30 min – pogovori z udeleženci se ne snemajo); pričetek 21. 4. 2022
Cenik – spletni komplet: srečanja v živo preko Zooma + dostop do posnetkov: 80 Eur* – samo udeležba na spletnih srečanjih v živo: 60 Eur* – samo dostop do posnetkov: 60 Eur*
* Za udeležence tečajev Joga – pot navznoter: Igrivost velja 30% popust! Cenik s popustom: – spletni komplet: srečanja v živo preko Zooma + dostop do posnetkov: 56 Eur* – samo udeležba na spletnih srečanjih v živo: 42 Eur* – samo dostop do posnetkov: 42 Eur*
Če bi vas tečaj zanimal, pa vam trenutne okoliščine ne omogočajo takšnega finančnega zalogaja, mi, prosim, sporočite in dogovorili se bomo za prispevek v za vas neobremenjujoči višini. Srčno želim, da bi bile te navdihujoče vsebine dostopne vsem, ki vas kličejo!
Prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
O meni
Z jogo sem se začela ukvarjati pred več kot dvajsetimi leti, pri šestnajstih. Pri devetnajstih letih me je ljubezen do tradicionalnega indijskega izročila pripeljala na pot Biharske šole joge. Dvanajst let sem se učila pri indijski učiteljici Swami Vishwashakti Saraswati v ljubljanskem Tara Yoga Centru, kjer sem opravila tudi triletni učiteljski tečaj. Večkrat sem po nekaj tednov prebivala v indijskih ašramih in se udeležila številnih mednarodnih srečanj ter izobraževanj. Skoraj desetletje sem pod vodstvom Swami Vishwashakti jogo tudi poučevala na različnih tečajih za odrasle in otroke.
Leta 2015 sem stopila na samostojno jogijsko pot in zasnovala tečaje Joga – pot navznoter.
Pri Joga združenju Slovenije sem registrirana kot Izkušena registrirana učiteljica joge z opravljenim naprednim učiteljskim izobraževanjem (IRJU 600).
Ker me je od nekdaj zanimala tudi indijska filozofija, zgodovina in kultura joge, sem dodiplomski študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila z diplomsko nalogo “Bhagavadgita med književnostjo in filozofijo”, za katero sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V okviru doktorskega študija (doktorirala sem aprila 2018) sem raziskovala filozofijo in mistično izročilo kašmirskega šivaizma. Na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete UL sem tri leta (2018-21) kot asistentka sodelovala pri izvajanju izbirnega predmeta Kultura Indije.
Zgodovino in filozofijo joge poučujem na učiteljskih tečajih joge in v okviru samostojnih predavanj.
V poučevanju joge, meditacije in filozofije teoretsko znanje povezujem s praktičnimi izkušnjami.
Jogijska pot je zame pot raziskovanja, ki se nikoli ne konča, vsak korak na njej pa je svež in nov.
Vsem elementom jogijske vadbe (in življenja!) je vedno mogoče dodati ščepec igrivosti. Igrivost prebuja iskrivost – čudežno živost telesa in duha, ki se v očeh, dlaneh in srcu lesketa. Igrivost in iskrivost sta spontan izraz sproščenosti, ljubeče pris(o)tnosti v trenutku. V duhu igrivosti smo prilagodljivi – niti zadrto togi niti objestno impulzivni, temveč čuječe odzivni. Igrivost in iskrivost hodita z roko v roki z iskrenostjo. V pomanjkanju iskrenosti ozračje prežame mrka resnobnost, ki vzbuja strah(ove) in zaustavlja živi (pre)tok v nas in med nami. Njenega težkega oklepa, ki muči in duši naše duše in telesa, se osvobajamo z zavestnim negovanjem poguma za lahkotnost. Ja – za lahkotnost, igrivost, iskrivost, iskrenost, spontanost, sproščenost in ljubečo pris(o)tnost je potreben velik pogum! Vlivali si ga bomo s skupnim raziskovanjem – in žlahtnim jogijskim igranjem.
Še več v triminutnem videu 🙂
Tečaj bo potekal preko spleta in v dvorani. Vsebina tečaja je v vseh terminih približno enaka (nekatere vaje prilagodim udeležencem, še posebej to velja za vadbo v dvorani), tako da načeloma izberete en termin tedensko, spletnih vadb pa se lahko udeležite večkrat ali v različnih terminih.
Udeležba na informativnih uvodnih urah v prvem tednu tečajev (19. – 25.4.) je brezplačna in neobvezujoča, se je pa potrebno predhodno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Spletni tečaj (vadbe bodo potekale v živo preko Zooma, posnetki vseh vadb bodo dostopni pol leta, do 15. oktobra 2022) ponedeljek 20:00 – 21:30; pričetek 25.4. 2022 četrtek 18:00 – 19:30; pričetek 21.4. 2022
V dvorani v No Stress Centru (Ulica Milana Majcna 29a, Ljubljana) torek 9:30 – 11:00; pričetek 19.4.2022 torek 19:15 – 20:45; pričetek 19.4.2022
Cenik Spletni tečaj: – spletni komplet: udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko) + dostop do posnetkov: 80 Eur – samo udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko): 60 Eur – samo dostop do posnetkov: 60 Eur Vadbe v dvorani (+ brezplačni dostop do spletnih vadb joge v živo preko Zooma): 100 Eur – doplačilo za polletni dostop do posnetkov vadb: 30 Eur
UDELEŽENCI POMLADNEGA TEČAJA BREZPLAČNO PREJMETE DOSTOP DO DODATNIH VSEBIN V ZAPRTI FB-SKUPINI “V STIKU S TINO” IN POSNETKE SPLETNEGA TEČAJA “POZDRAV SONCU: CELOSTNA VADBA”
Prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
O meni
Z jogo sem se začela ukvarjati pred več kot dvajsetimi leti, pri šestnajstih. Pri devetnajstih letih me je ljubezen do tradicionalnega indijskega izročila pripeljala na pot Biharske šole joge. Dvanajst let sem se učila pri indijski učiteljici Swami Vishwashakti Saraswati v ljubljanskem Tara Yoga Centru, kjer sem opravila tudi triletni učiteljski tečaj. Večkrat sem po nekaj tednov prebivala v indijskih ašramih in se udeležila številnih mednarodnih srečanj ter izobraževanj. Skoraj desetletje sem pod vodstvom Swami Vishwashakti jogo tudi poučevala na različnih tečajih za odrasle in otroke.
Leta 2015 sem stopila na samostojno jogijsko pot in zasnovala tečaje Joga – pot navznoter.
Pri Joga združenju Slovenije sem registrirana kot Izkušena registrirana učiteljica joge z opravljenim naprednim učiteljskim izobraževanjem (IRJU 600).
Ker me je od nekdaj zanimala tudi indijska filozofija, zgodovina in kultura joge, sem dodiplomski študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila z diplomsko nalogo “Bhagavadgita med književnostjo in filozofijo”, za katero sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V okviru doktorskega študija (doktorirala sem aprila 2018) sem raziskovala filozofijo in mistično izročilo kašmirskega šivaizma. Na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete UL sem tri leta (2018-21) kot asistentka sodelovala pri izvajanju izbirnega predmeta Kultura Indije.
Zgodovino in filozofijo joge poučujem na učiteljskih tečajih joge in v okviru samostojnih predavanj.
V poučevanju joge, meditacije in filozofije teoretsko znanje povezujem s praktičnimi izkušnjami.
Jogijska pot je zame pot raziskovanja, ki se nikoli ne konča, vsak korak na njej pa je svež in nov.
Včeraj sva z ljubim človekom raziskovala potke na terenu, ki mi je bil pred tem skoraj povsem neznan. Vreme je bilo ravno pravo, v nahrbtniku dovolj malice in vode, da si tudi neavanturistična pohodnica dovolim privoščiti naravnanost odprte radovednosti, ki me vedno prebuja v otroško iskrivo radost.
Katera pot me kliče? Kam želi stopiti moj korak?
Kot zakleto so se skoraj vse potke, kamor me je najbolj vleklo, na prvi pogled zdele brezupne: preveč porasle, neprehodne, kot da ne vodijo nikamor. Zagotovo ne vodijo nikamor in zagotovo se po njih ne splača hoditi, ker če bi se, bi bile polne sprehajalcev. Tako pa samevajo.
Vzamem si čuječ hip, da vse to opazim. In se vprašam: me pot vseeno kliče?
»Da, to je pot, po kateri želim,« pravi tih notranji glas.
Včasih je potrebnih še nekaj pogajanj z notranjimi odpori, občasno tudi s sicer moji radovednosti naklonjenim sopotnikom, preden strumno zakorakam naprej.
Nekatere poti se izkažejo za precej sitne (ne bi ponovila), druge za nič posebnega, tretje so naravnost čudovite, razpirajo se v čarobne kotičke in prostore.
Kot v življenju, ni tako?
Ko pozneje razmišljam o svojem odnosu do poti, se mi zazdi, da se v njem zrcali odnos do življenja. Odprtost raziskati poti, ki me kličejo, je nekaj, za kar sem si hvaležna. Če tega ne bi bilo, vam zdajle ne bi pisala (zakaj le? kdo bo pa to bral? koga pa to briga?), v nadaljevanju vas ne bi povabila na pomladne Poti navznoter (taki tečaji ne bodo nikogar zanimali! se ne splača! tako ne moreš (pre)živeti!) in nasploh bi bilo moje življenje v vseh pogledih povsem drugačno, kot je.
Morda bolj poštirkano in po reglcih, kdo ve … a vsekakor ne zares moje. In zato tudi dvomim, da izpolnjujoče in osrečujoče, kot je zdaj.
Raziskati poti, ki me kličejo, ali ne – po mojih kriterijih se v tem, kako si odgovorim (z dejanji, ne samo konceptualno), skriva razlika med Življenjem in životarjenjem.
P.S.: Če vas pokliče, prisrčno vabljeni, da se mi pridružite na pomladnih Poteh navznoter! Pričnemo 19.4.. Uvodne informativne ure so brezplačne in neobvezujoče, se je pa za udeležbo potrebno prijaviti po e-pošti.
S pomladnimi tečaji Pot navznoter pričnemo 19. aprila! Osrednja tema tečaja celostne joge bo IGRIVOST, pripravljam pa še kontemplativna predavanja BHAGAVADGITA V LUČI KAŠMIRSKEGA ŠIVAIZMA. Udeležba na vseh uvodnih urah je brezplačna, prijave pa že sprejemam!
Vsem elementom jogijske vadbe (in življenja!) je vedno mogoče dodati ščepec igrivosti. Igrivost prebuja iskrivost – čudežno živost telesa in duha, ki se v očeh, dlaneh in srcu lesketa. Igrivost in iskrivost sta spontan izraz sproščenosti, ljubeče pris(o)tnosti v trenutku. V duhu igrivosti smo prilagodljivi – niti zadrto togi niti objestno impulzivni, temveč čuječe odzivni. Igrivost in iskrivost hodita z roko v roki z iskrenostjo. V pomanjkanju iskrenosti ozračje prežame mrka resnobnost, ki vzbuja strah(ove) in zaustavlja živi (pre)tok v nas in med nami. Njenega težkega oklepa, ki muči in duši naše duše in telesa, se osvobajamo z zavestnim negovanjem poguma za lahkotnost. Ja – za lahkotnost, igrivost, iskrivost, iskrenost, spontanost, sproščenost in ljubečo pris(o)tnost je potreben velik pogum! Vlivali si ga bomo s skupnim raziskovanjem – in žlahtnim jogijskim igranjem.
Več o tem(i) v 3-minutnem videu
Tečaj bo potekal preko spleta in v dvorani. Vsebina tečaja je v vseh terminih približno enaka (nekatere vaje prilagodim udeležencem, še posebej to velja za vadbo v dvorani), tako da načeloma izberete en termin tedensko, spletnih vadb pa se lahko udeležite večkrat ali v različnih terminih.
Udeležba na informativnih uvodnih urah v prvem tednu tečajev (19. – 25.4.) je brezplačna in neobvezujoča, se je pa potrebno predhodno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Spletni tečaj (vadbe bodo potekale v živo preko Zooma, posnetki vseh vadb bodo dostopni pol leta, do 15. oktobra 2022) ponedeljek 20:00 – 21:30; pričetek 25.4. 2022 četrtek 18:00 – 19:30; pričetek 21.4. 2022
V dvorani v No Stress Centru (Ulica Milana Majcna 29a, Ljubljana) torek 9:30 – 11:00; pričetek 19.4.2022 torek 19:15 – 20:45; pričetek 19.4.2022
Cenik Spletni tečaj: – spletni komplet: udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko) + dostop do posnetkov: 80 Eur – samo udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko): 60 Eur – samo dostop do posnetkov: 60 Eur Vadbe v dvorani (+ brezplačni dostop do spletnih vadb joge v živo preko Zooma): 100 Eur – doplačilo za dostop do posnetkov vadb: 30 Eur
prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
MIR V NEMIRU: MODROST BHAGAVADGITE 8-tedensko popotovanje skozi zgodovino in filozofijo joge, kot ju srečamo v Bhagavadgiti in komentarjih, v teoriji (predavanja), praksi (meditacija) in dialogu (pogovori z udeleženci)
Kako sredi nemira sveta najti in ohranjati neomajni notranji mir in ravnovesje? Je mogoče okušati trajno radost, ne da bi zanikali boleče vidike obstoja? Kako ravnati v neizprosnih okoliščinah, v katerih se zdi, da dobrih izbir sploh ni?
Na ta velika večna vprašanja, ki so pestila ljudi od pradavnih dni, odgovarja priljubljena staroindijska modrostna pesnitev Bhagavadgita (Gospodova pesem). Dvogovor med obupanim bojevnikom Ardžuno in bogom Krišno se odvija na bojnem polju ob začetku okrutne vojne. Te okoliščine po mnenju številnih interpretov simbolizirajo pogovor med posameznikovo osebnostjo (egom) in nadosebnim spoznanjem (notranjo modrostjo, bogom, presežnim) na bojnem polju življenja, s katerega ni mogoče pobegniti in ki je neizbežno torišče ter igrišče številnih silnic. Modrost Bhagavadgite odstira globlji vpogled v naravo kozmosa, odpira širšo, prostranejšo perspektivo, ki vedno znova osuplja in osvobaja.
Se pa to redko zgodi ob prvem branju – še posebej, če nam ozadje indijske kulture ni domače. Zanimive vidike odpirajo številni komentarji modernih interpretov, kot so Mahatma Gandhi, Šri Aurobindo, Svami Jogananda in Svami Šivananda ter klasični staroindijski komentarji Šankaračarje, Ramanudže in Abhinavagupte. Prav zadnji, ki izhaja iz tradicije kašmirskega šivaizma, je izjemen dragulj, ki pa je zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin malo poznan. Skozi Abhinavaguptov pogled Bhagavadgita zažari v povsem sveži luči: ta osvetljuje svt(l)ost sveta, ki se razkrije kot nedualno božanski …
K radostnemu potapljanju v Bhagavadgito in komentarje se vračam že vse odraslo življenje (dobrih 20 let). Srečevanje z njeno modrostjo je zame neprecenljivo. Vodi me skozi pokrajine notranjih stanj, ki so brez zanesljivih vodnikov izmuzljiva ter skozi življenje z vsemi izzivi, ki jih prinaša.
Večkrat ste me že prosili, da bi se skupaj odpravili na raziskovanje Bhagavadgite in zdaj čutim, da je čas pravi za to! Za vas bom skrbno pripravila najlepše in najbolj navdihujoče bisere iz različnih različic izvirnega besedila, raznolikih komentarjev ter osebnih prebliskov.
Popotovanje bo potekalo v obliki srečanj v živo preko Zooma, dostopni pa bodo tudi videoposnetki srečanj (preko YouTube) in zvočni posnetki (preko SoundCloud). Udeležba na uvodni uri je brezplačna, se je pa zanjo potrebno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Srečanja v živo preko Zooma: četrtek 20:00 – 21:00 (+ pogovor in deljenje vtisov do 30 min – pogovori z udeleženci se ne snemajo); pričetek 21. 4. 2022
Cenik – spletni komplet: srečanja v živo preko Zooma + dostop do posnetkov: 80 Eur* – samo udeležba na spletnih srečanjih v živo: 60 Eur* – samo dostop do posnetkov: 60 Eur*
* Za udeležence tečajev Joga – pot navznoter: Igrivost velja 30% popust! Cenik s popustom: – spletni komplet: srečanja v živo preko Zooma + dostop do posnetkov: 56 Eur* – samo udeležba na spletnih srečanjih v živo: 42 Eur* – samo dostop do posnetkov: 42 Eur*
Če bi vas tečaji zanimali, pa vam trenutne okoliščine ne omogočajo takšnega finančnega zalogaja, mi, prosim, sporočite in dogovorili se bomo za prispevek v za vas neobremenjujoči višini. Srčno želim, da bi bile te navdihujoče vsebine dostopne vsem, ki vas kličejo!
Prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
O meni
Z jogo sem se začela ukvarjati pred več kot dvajsetimi leti, pri šestnajstih. Pri devetnajstih letih me je ljubezen do tradicionalnega indijskega izročila pripeljala na pot Biharske šole joge. Dvanajst let sem se učila pri indijski učiteljici Swami Vishwashakti Saraswati v ljubljanskem Tara Yoga Centru, kjer sem opravila tudi triletni učiteljski tečaj. Večkrat sem po nekaj tednov prebivala v indijskih ašramih in se udeležila številnih mednarodnih srečanj ter izobraževanj. Skoraj desetletje sem pod vodstvom Swami Vishwashakti jogo tudi poučevala na različnih tečajih za odrasle in otroke.
Leta 2015 sem stopila na samostojno jogijsko pot in zasnovala tečaje Joga – pot navznoter.
Pri Joga združenju Slovenije sem registrirana kot Izkušena registrirana učiteljica joge z opravljenim naprednim učiteljskim izobraževanjem (IRJU 600).
Ker me je od nekdaj zanimala tudi indijska filozofija, zgodovina in kultura joge, sem dodiplomski študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila z diplomsko nalogo “Bhagavadgita med književnostjo in filozofijo”, za katero sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V okviru doktorskega študija (doktorirala sem aprila 2018) sem raziskovala filozofijo in mistično izročilo kašmirskega šivaizma. Na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete UL sem tri leta (2018-21) kot asistentka sodelovala pri izvajanju izbirnega predmeta Kultura Indije.
Zgodovino in filozofijo joge poučujem na učiteljskih tečajih joge in v okviru samostojnih predavanj.
V poučevanju joge, meditacije in filozofije teoretsko znanje povezujem s praktičnimi izkušnjami.
Jogijska pot je zame pot raziskovanja, ki se nikoli ne konča, vsak korak na njej pa je svež in nov.
Za nami je teden brezplačnih informativnih uvodnih ur zimskih tečajev Pot navznoter. Kako lepo, da vas je toliko, ki ste začutili, da bi se pridružili.
“Tina, nujno objavi uvodno uro Zakladov notranje poti. To je tako dragoceno in posebno, daj ljudem priložnost, da začutijo, doživijo, za kaj gre,” me je danes na dopoldanski jogi navdihnila ena od ljubih dolgoletnih sopotnic, še nekaj pa jih je zraven prikimavalo. Ker popolnoma zaupam notranji modrosti teh čudovitih žensk, izvolite posnetek!
Hvala tudi vsem, ki ste mi po tem uvodu sporočili svoje naklonjene odzive – zelo veliko mi pomenijo in so mi v izjemno vzpodbudo!
Če vsebina še koga pokliče, prisrčno dobrodošli! Več informacij o tečaju najdete tu –> ZAKLADI NOTRANJE POTI
Še danes se spomnim prvega srečanja z Lallo. Odpiranja paketa z zame sveto pošiljko: zbirko njenih pesmi v svežem angleškem prevodu Ranjita Hoskotea, ki je pri Penguin Classics izšla pod naslovom “I, Lalla: The Poems of Lal Ded”. Spomnim se, kako sem knjigo podržala med dlanmi, se umirila z zaprtimi očmi in ji dovolila, da se odpre, kjer želi.
Ujela sem dih v votlino grla: luč je zažarela v meni, razsvetlila, kdo res sem. Čvrsto sem se oprijela notranje luči na dolgi poti po kraljestvu teme. Med hojo sem sejala semena svetlobe, kjerkoli so se moja stopala dotaknila tal.
Še dobro, da sem knjigo naročila v trdi vezavi, sicer bi v desetletju, kolikor je z menoj, zagotovo že razpadla. K njej se vračam znova in znova. Zame je eliksir modrosti, vzpodbuda na lastni notranji poti in vir številnih prebliskov, ki se skozi leta srečanj z njenimi sporočili še kar ne nehajo utrinjati.
Mojster mi je dal le eno navodilo: pozabi na zunanje, zazri se navznoter. Jaz, Lalla, sem si ta nauk vzela k srcu. Od takrat živim gola.
Kaj mi lahko danes pove daljni odmev glasu indijske pesnice, domnevno razsvetljene mojstrice joge, ki je živela v Kašmirju v 14. stoletju? O njej je gotovega bore malo, v ljudskem ustnem izročilu in redkih poznejših zapisih o njej pa so se ohranile legende, da naj bi izstopila iz družbenega življenja in se scela posvetila duhovni praksi na odmaknjenih svetih krajih, kar naj bi ji odstrlo popolno spoznanje in ji dalo tudi moč, da okus osvobojene zavesti s svojimi kratkimi poetičnimi izreki posreduje modrosti željnim. Pripovedi o njej pravijo, da naj bi od takrat, ko se je trajno ustalila v stanju najvišje jogijske vednosti, živela gola, kar je v Južni Aziji tedanjega časa veljalo za najvišjo obliko askeze in dokaz popolnega obvladovanja notranjih in zunanjih silnic. Verjetneje pa je njena golota, ki jo sama omenja le v eni pesmi, simbolična in ne dobesedna: je sveta golota bitja, osvobojenega vseh plasti, ki zastirajo njegovo, njeno resničnost. Je spontanost čiste biti.
Vsaj tisočkrat sem prosila učitelja naj Praznini nadene ime. Nato sem se vdala. Le kako bi lahko poimenoval Vir, ki rojeva vsa imena?
Svoje navdušenje nad Lallino poezijo sem najprej delila z mamo Manco, ki sem ji za rojstni dan prevedla jagodni izbor Lallinih pesmi. Ta drobna, unikatna knjižica ima v njenem domu in srcu posebno mesto, postavljena je na oltarček, ob katerem dela jogo, meditira in kjer se utrinjajo tudi njene Srčnice. Njen odziv me je vzpodbudil, da sem v preteklih letih (v dobrih starih predkoronskih časih, ko smo se še srečno gnetli v dvoranah za jogo in meditacijo) organizirala kar nekaj meditacij ob Lallini poeziji in začela njene pesmi po drobcih vključevati tudi v predavanja o indijski filozofiji in zgodovini joge. Vedno znova me je ganilo in pretreslo, kako močno so se dotaknile številnih ljudi – tudi takšnih, ki jih indijska duhovnost sicer ne pritegne prav posebej, pa so v njenih izrekih zaslutili nekaj pristnega, neposrednega in tudi zanje globoko resničnega.
Tvoj notranji svet je ocean življenja. Včasih te preplavi plima jeze in ti v telo zapiči ognjene harpune. A ko jih pretehtaš, so brez teže.
V času prijateljevanja z Lallo sem dobila že ničkoliko prošenj, naj vendarle pripravim knjižico prevodov njenih pesmi, kar imam v nadvse resnem načrtu. Se pa moji prevodi še vedno zelo spreminjajo in zorijo. V vmesnem času sem proučila različne dostopne prevode v angleščino in prebrala veliko akademskih študij, pa še vedno nisem povsem tam, tako da jih bom kar še malce brusila. Predvsem pa Lalline pesmi potrebujejo živi stik in odmev.
Če te pokličejo, morda prav tvoj!
Porodila se mi je zamisel za 11-tedensko druženje ob Lallinem izročilu, kar bodo prav posebni večeri!
Ker dobivam tudi zelo veliko prošenj, da bi radi slišali več mojih predavanj o zgodovini joge, indijski filozofiji in duhovnih izročilih, bo v popotovanju z naslovom ZAKLADI NOTRANJE POTI: ODSTIRANJA OB LALLINI POEZIJI (predavanja in meditacije) vse to združeno, saj Lallini izreki odpirajo pot k naukom raznorodnih tradicij.
Meditirali bomo ob Lallini poeziji, pa ne samo to, lotili se bomo tudi nekaterih oblik meditacij, na katere verjetno nakazujejo njene pesmi in ki v nas morda prebudijo slutnjo tega, kar se je mojstrici razkrivalo. Z vprašanji za lastne kontemplativne premisleke pa se bomo odpirali navdihu, ki nas lahko prebuja v naših lastnih življenjih, tudi če so (kar seveda so) povsem drugačna od Lallinega.
Ker v sebi vsi nosimo seme tistega, kar je žarelo in govorilo skoznjo.
Dobro ali slabo, z veseljem sprejmem oboje. Ne poslušam z ušesi, ne gledam z očmi. Glas me nagovarja iz Srca, kjer dragulj žareče sveti, tudi ko zunaj razsaja vihar.
LALLA – ZAKLADI NOTRANJE POTI: ODSTIRANJA IN MEDITACIJE OB POEZIJI 11-tedensko popotovanje
Že polno desetletje me navdihuje poezija in duhovna pot Lalle, asketinje, modrinje, mojstrice joge, ki je živela v 14. stoletju v Kašmirju. Njeno poezijo prežema modrost kašmirskega šivaizma (ki je bil tema mojega doktorata), njena izjemna pot pa zrcali edinstven preplet indijskih duhovnih izročil in globokega, izvirnega osebnega vpogleda. Na naših srečanjih bomo preko Lalline poezije vstopili v labirint staroindijske modrosti in se srečali z nauki različnih medsebojno pogosto prepletenih tradicij (hinduizem, budizem, tantrizem, islamski sufizem). Številne Lalline pesmi močno nagovarjajo duhovne iskalce ne glede na kulturno ozadje, a če se z njim bolje seznanimo, se odpre prava zakladnica spoznanja. Z vami bom delila uvide, ki so se mi odstrli v dialogu z Lallinimi rekli (v izvirniku “vakh”) in pripravila posebne vodene meditacije po navdihu njenih notranjih poti.
Popotovanje bo potekalo v obliki srečanj v živo preko Zooma, dostopni pa bodo tudi videoposnetki srečanj (preko YouTube) in zvočni posnetki vodenih meditacij (preko SoundCloud).
Udeležba na uvodni uri je brezplačna, se je pa zanjo potrebno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Srečanja v živo preko Zooma: četrtek 20:00 – 21:00 (+ pogovor in deljenje vtisov do 30 min); brezplačna uvodna ura 20. 1. 2022
Cenik – spletni komplet: srečanja v živo preko Zooma + dostop do posnetkov: 100 Eur* – samo udeležba na spletnih srečanjih v živo: 70 Eur* – samo dostop do posnetkov: 70 Eur*
V zimskem trimesečju (januar – marec 2022) bo osrednja tema 11-tedenskih tečajev Joga – pot navznoter MODROST TELESA.
Skozi občuteno celostno jogijsko prakso bomo negovali ljubeč stik s telesom, poglabljali zavedanje telesnih občutkov in raziskovali, kaj nam sporočajo. Učili se bomo razlikovati, katerim občutkom velja slediti in katere je bolj smiselno presegati.
Več o temi v 4-minutnem predstavitvenem videu:
Tečaj bo potekal preko spleta in v dvorani. Vsebina tečaja je v vseh treh terminih približno enaka (nekatere vaje prilagodim udeležencem, še posebej to velja za vadbo v dvorani), tako da načeloma izberete en termin tedensko, če se želite vadb udeležiti večkrat ali v različnih terminih, pa seveda tudi toplo dobrodošli.
Udeležba na informativnih uvodnih urah v prvem tednu tečajev (17. – 20.1.) je brezplačna in neobvezujoča, se je pa potrebno predhodno prijaviti po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
Spletni tečaj (vadbe bodo potekale v živo preko Zooma, posnetki vseh vadb bodo dostopni preko YouTube do 1. maja 2022) ponedeljek 20:00 – 21:30; pričetek 17.1. 2022 četrtek 18:00 – 19:30; pričetek 20.1. 2022
V dvorani (za udeležbo na vadbah je potrebno izpolnjevati pogoj PCT; vadbe v dvorani potekajo samo v živo in niso dostopne v spletni obliki) torek 9:30 – 11:00 v No Stress Centru (Ulica Milana Majcna 29a, Ljubljana); pričetek 18.1.2022
Cenik Spletni tečaj: – spletni komplet: udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko) + dostop do posnetkov: 110 Eur – samo udeležba na spletnih vadbah v živo (1x ali 2x tedensko): 80 Eur – samo dostop do posnetkov: 80 Eur Vadbe v dvorani (+ brezplačni dostop do vadb Joga – pot navznoter v živo preko Zooma): 120 Eur – doplačilo za dostop do posnetkov vadb: 30 Eur
prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com
O meni
Z jogo sem se začela ukvarjati pred več kot dvajsetimi leti, pri šestnajstih. Pri devetnajstih letih me je ljubezen do tradicionalnega indijskega izročila pripeljala na pot Biharske šole joge. Dvanajst let sem se učila pri indijski učiteljici Swami Vishwashakti Saraswati v ljubljanskem Tara Yoga Centru, kjer sem opravila tudi triletni učiteljski tečaj. Večkrat sem po nekaj tednov prebivala v indijskih ašramih in se udeležila številnih mednarodnih srečanj ter izobraževanj. Skoraj desetletje sem pod vodstvom Swami Vishwashakti jogo tudi poučevala na različnih tečajih za odrasle in otroke.
Leta 2015 sem stopila na samostojno jogijsko pot in zasnovala tečaje Joga – pot navznoter.
Pri Joga združenju Slovenije sem registrirana kot Izkušena registrirana učiteljica joge z opravljenim naprednim učiteljskim izobraževanjem (IRJU 600).
Ker me je od nekdaj zanimala tudi indijska filozofija, zgodovina in kultura joge, sem dodiplomski študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila z diplomsko nalogo “Bhagavadgita med književnostjo in filozofijo”, za katero sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V okviru doktorskega študija (doktorirala sem aprila 2018) sem raziskovala filozofijo in mistično izročilo kašmirskega šivaizma. Na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete UL sem tri leta (2018-21) kot asistentka sodelovala pri izvajanju izbirnega predmeta Kultura Indije.
Zgodovino in filozofijo joge poučujem na učiteljskih tečajih joge in v okviru samostojnih predavanj.
V poučevanju joge, meditacije in filozofije teoretsko znanje povezujem s praktičnimi izkušnjami.
Jogijska pot je zame pot raziskovanja, ki se nikoli ne konča, vsak korak na njej pa je svež in nov.