Notranji kompas veselja

Življenje nas najprej povabi k učenju in rasti s pomočjo veselja. Če se ne odzovemo, nas povabi znova. In znova. In znova. Če se še vedno nočemo premakniti (ali obmirovati, karkoli že je naša lekcija), življenje zavzdihne, skomigne z rameni in nas (na)uči, kar želi, preko bolečine. 

To teorijo sem prvič slišala od Marthe Beck Nikakor ni mišljena absolutno – se pravi da vsi ljudje, ki iz kakršnegakoli razloga trpijo, trpijo zato, ker se niso hoteli učiti s pomočjo veselja. Seveda ne! Je zgolj navdih, da pozorno prisluškujemo navznoter, opazujemo,  kako pogosto zavrnemo povabila veselja in raziskujemo, kam nas to vodi.

Ko to jasno (u)vidimo, pa zberemo pogum, da se (na)učimo ponovno zaupati notranjemu kompasu veselja – kot mu povsem naravno zaupajo otroci, preden jih “pokvarimo”.

Govorica radosti

Kulturno smo pogojeni, da veselju ne smemo zaupati, češ da je zavajajoče in nas bo odvedlo v napačno smer. Bistvo zrelega, odraslega življenja naj bi bilo, da smo sposobni čim dlje, čim bolj vztrajno in zavzeto početi čim več reči, ki nas ne veselijo. (OK, malo pretiravam – ampak bojim se, da ne preveč.)

Morda se je veselja prijel slab sloves, ker ga površno zamenjujemo z užitkom in ugodjem. Proti užitkom sicer nimam nič, da ne bo pomote, so pa minljivi in tudi varljivi, če zmotno verjamemo, da nam bodo prinesli globljo in trajnejšo izpolnitev. Lahko si privoščimo neskončno užitkov, pa to v nas ne bo prebudilo veselja in živosti.

Po drugi strani pa lahko veselje, vedrino, radost in živost ohranjamo tudi sredi zelo težkih in neugodnih okoliščin.

Modreci pravijo, da je radost narava naše duše.

Radost se od znotraj oglasi, ko duša (za)živi.

Nasprotje veselja zato ni napor, neugodje, celo bolečina ne. Nasprotje veselja je “duhamornost” – čudovita slovenska beseda, ki vse pove. Od občutenja veselja nas odreže tisto, kar “mori duha”.

Obujanje veselja

Ko se v sebi počutimo otopelo, ko v tem, kar počnemo in kakor živimo ne občutimo smisla (čeprav se racionalno naše delovanje lahko zdi zelo smiselno in je tudi bogato družbeno nagrajeno!), ko nas požira notranja praznina … Takrat od te notranje črne luknje (lahko) bežimo (tudi) v intenzivna občutja in doživetja – tako da se navzven zdi, da živimo in uživamo na polno.

Samo umiriti se ne moremo.

Resnična, globoka radost, ki je izraz naše notranje polnine, pa hodi z roko v roki z mirom. Je sproščena. Igriva. Spontana. V njej ni hlastanja po več in več. Je čuječa  hvaležnost za darove življenja.

Je čudenje neizčrpni čarobnosti bivanja.

Govorica veselja je zelo individualna, povezana z edinstvenostjo naše osebnosti in trenutnega obdobja. Kar nekoga veseli, lahko nekoga drugega mori. In kar nas je veselilo pred letom dni, nas danes morda več ne poji. Življenje je stalno spreminjajoč se, skrivnosten tok.

Za obujanje in raziskovanje svoje osebne govorice veselja toplo priporočam meditacijo darovi življenja, o kateri sem več napisala zadnjič.

Onkraj “morašev”

Ena mojih najljubših vaj samoraziskovanja, ki si jo privoščim vsaj enkrat mesečno, je prisluškovanje notranji motivaciji, ki namesto iz občutkov dolžnosti (“moraš”) izvira iz veselja, miru in občutenja notranje polnine.

O vaji sem že pred časom pisala na dolgo in široko  :), tokrat pa bi vas rada na kratko ponovno spomnila nanjo.

Obdobje, ki ga preživljamo, je za marsikoga lahko tudi priložnost globlje in jasneje ozavestiti, kam se želimo usmeriti v prihodnje.

Predlagam, da si za spodnji pogovor s seboj vzamete vsaj kakšno urico in pričnete z meditacijo ljubeče naklonjenosti in počivanja v srcu, ki je odličen uvod v vajo.

 

1. Dovolite si iz srca in z vsem telesom občutiti: Kaj bi počeli, če vam ne bi bilo treba služiti denarja, če ne bi bilo treba nikomur ustreči, nikomur ugajati? Dovolite, da se notranja vizija jasno izoblikuje.

2. Zapišite si, kar se vam je razkrilo. (Pisanje je zelo pomemben korak, ko si dovolimo ne samo občutiti, ampak tudi s pisanjem izraziti svoje srčne želje, pridobimo veliko jasnost.)

(Temu seznamu pravim “seznam srčnih želja” ali “notranji kompas veselja” ali “srčne smeri”.)

3. Na drug seznam si zapišite vse tisto, kar občutite, da vas ovira, da stvari s svojega srčnega seznama ne morete početi ali pa jih ne morete početi v tolikšni meri, kot bi si želeli.

(Temu seznamu pravim “seznam moraš-ev”.)

4. Ponovno zaprite oči in se sprostite v meditativno stanje ljubeče prisotnosti.

5. V umirjenem stanju ljubeče naklonjenosti ponovno preglejte “seznam moraš-ev”:  izberite eno stvar s seznama, ki jo lahko zmanjšate, si olajšate (morda poiščete pomoč) ali celo prečrtate. Ob tej stvari na seznamu natančno napišite, kako in kdaj jo boste zmanjšali ali opustili. Zaprite oči in občutite olajšanje, sprostitev, ko ste pomanjšali ali odpustili enega od svojih “moraš-ev” 😉 Ozavestite občutek prostora, ki se odpre, časa, ki je zdaj na voljo za nekaj drugega.

6. Čas, ki se je sprostil, namenite eni od stvari s seznama srčnih želja. To si tudi zapišite:  katero stvar s seznama srčnih želja lahko počnete v času, ki ste ga pridobili? Čim bolj jasno si zapišite svoj načrt. Tako vaša odločitev, namera pridobi moč, postane zaveza sebi, svoji srčni smeri.

7. Ponovno zaprite oči, se sprostite v meditacijo in opazujte, kako se počutite po vaji.

ZA KONEC: Ne skrbite, če vaš notranji kompas srčne smeri kaže v drugačno smer od življenja, ki ga trenutno živite. Pomembno je, da stopite v stik s srčnimi željami in jim vedno znova prisluhnete. Če ne morete narediti velikih sprememb, naredite tiste majhne spremembe, ki jih lahko. Nikoli ne podcenjujte moči majhnih sprememb! Iz majhnega raste veliko. Ko naredimo tisto malo, kar je že zdaj možno, pridobimo moč za nadaljnje korake. 


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Darovi življenja

Danes objavljam kratko večerno meditacijo (lahko jo izvajate tudi leže in uporabite kot sproščanje pred spanjem), namenjeno ozaveščanju darov, ki nam jih je prinesel dan. 

Vsak dan, pa naj bo še tako teman in težak, prinese kak čudežen, čaroben trenutek – Dar. To je moja empirična, se pravi z opazovanjem in izkustveno podprta 🙂 ugotovitev na podlagi že več kot desetletje trajajoče navade, da vsak dan zaključim z ozaveščanjem darov.

V tem desetletju se mi je zgodilo že vse, kar psihologi uvrščajo na seznam najbolj stresnih reči – smrt in resne bolezni bližnjih, ločitev, več selitev, finančne težave, težke izgube, večja razočaranja … tako rekoč “ni da ni” 🙂

A nič od navedenega ne doživljam kot tragično, ampak kot življenjske izkušnje, ki nas brusijo, poglabljajo modrost in sočutje. Če le ne spregledamo Darov, ki nam jih Življenje milostno postavlja na pot in ne zamudimo priložnosti, da se z njimi napojimo, okrepimo, umirimo in navdihnemo.

To pa še zdaleč ni tako lahko, kot se sliši. Pogojeni smo, da opazimo, kaj je v življenju narobe in tudi če je kaj slučajno še prav, razmišljamo, kako bi lahko šlo po zlu. To je sijajen recept, da iz svojega življenja ustvarimo pekel, tudi če nam gre dobro ali celo odlično.

Pogojeni smo tudi, da se nam to zdi plemenito. Le kako bi si lahko o svetu mislili kaj drugega kot vse najslabše, ko pa je povsod toliko trpljenja?! Saj si vendar ne zatiskamo oči!

Moje skromno mnenje, ki pa ga ne bi želela nikomur vsiljevati, je, da z utapljanjem v ciničnem malodušju prav nič ne pripomoremo k lajšanju trpljenja kogarkoli. Namerno usmeriti pozornost k dobremu, svetlemu, navdihujočemu, ne pomeni zanikati vsega ostalega – pomeni napojiti se s tistim, kar je na voljo, da okrepimo zalogo notranje moči in svetlobe in da se bomo s težkim ter bolečim v svojem življenju, življenjih bližnjih ali v svetu lahko konstruktivno soočili.

Zato se vsako jutro znova odločim: “Danes sem čuječa. Opazim darove, ki jih prinaša življenje, in jih polno občutim.”

Vsak večer v mislih podoživim dan in ozavestim vse tisto, kar doživljam kot Dar – karkoli, kar me je razveselilo, umirilo, navdihnilo ali kakorkoli napojilo.

Najčarobnejši Dar dneva si zabeležim v posebej za to namenjeno beležko – dnevnik. Kako čudovito je ob koncu tedna, meseca, leta … ponovno prebirati zapisano! Res, to je ena mojih najljubših vaj – tako zelo enostavna, pa tako zelo dragocena … Toplo priporočam!

Vodeno meditacijo Pregled dneva: Darovi življenja lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!


“Ključna revolucija se odvija v zavesti navadnih ljudi”

Pogovori z modrimi ljudmi, ki gledajo Življenje s širše perspektive, so zame vedno krepčilni in navdihujoči. O tem, kako vidi obdobje, v katerem se nahajamo in izzive, pred katerimi smo se znašli, sem povprašala odlično poznavalko indijskih modrostnih tradicij, sicer zdravnico in ajurvedsko svetovalko Biljano Dušić.

(Vse fotografije, uporabljene v prispevku, je posnel Urban ŠtebljajSo iz leta 2006, a polne duše in brezčasne – prav tako kot Biljana!)

Čeprav je Biljana zdravnica klasične in ajurvedske medicine, se tokrat nisva pogovarjali o tem, kako okrepiti telo. Sedanje težave po njenem mnenju namreč koreninijo mnogo globlje – v izgubi stika z duhovno dimenzijo, ki bi usmerjala človeško delovanje. Vendar pa je prav kriza tudi klic k prebujenju – ljudje se namreč večinoma nismo pripravljeni spremeniti (celo če si to globoko v sebi želimo), če nas k temu ne prisilijo izgube in bolečina. Osvetlitev indijske astrologije (jyotiṣ) kaže, da je v sedanjem času mogoče dvoje – se duhovno prebujati ali pa toniti v močvirju hudih stisk. Vsem nam želim, da bi nas tudi posnetek tega pogovora navdihnil in vzpodbujal pri prebujanju!

Posnetek pogovora lahko poslušate na tej povezavi.

Biljana

Ker imava z Biljano obe zelo radi indijsko modrost, sva se v pogovoru zelo sprostili in uporabljali veliko sanskrtskih izrazov 🙂 Da boste pogovoru lažje sledili, prilagam slovarček izrazov v zaporedju, kot se pojavljajo v pogovoru (izrazi so zapisani v skladu z mednarodnimi pravili za prečrkovanje sanskrta (IAST)):

sattva: po staroindijskem razumevanju ena od treh kvalitet (guṇa) psihofizične narave, ki se v duševnosti kaže kot mir, harmonija, vedrina, velikodušnost in sočutje; kadar je posameznica, posameznik v stanju sattve, naj bi bilo njeno, njegovo telo-um kot čisto in mirno jezero, v katerem se nemoteno zrcali svetloba lune; luna simbolizira višji jaz (jīvātma), ki odseva svetlobo Sonca univerzalne Zavesti (paramātma) (tako sonce in luna sta sicer onkraj dometa delovanja guṇ)

vata, pitta, kapha: po ajurvedi se petero temeljnih gradnikov psihofizične narave (prakṛti) (zemlja, voda, ogenj, zrak in eter-prostor) združuje v tri osnovne vrste energije oz. funkcionalne principe, ki uravnavajo tako fizično sfero (fiziološki procesi v telesu) kot tudi duševno (duševni procesi); samo duhovni princip, ātma(n) ali puruṣa [izg. puruša] je onkraj njihovega dometa

prāṇa, tejas, ojas: subtilni vidiki energije, povezani z vato, pitto in kapho; njihova slabitev ali krepitev vpliva na funkcionalnost, harmonijo in zdravje celotnega psihofizičnega sistema (v človeku in kozmosu)

jīvātma: vrhovni duhovni princip, čista zavest, ki je onkraj dometa psihofizične narave; t.i. “višji jaz”, individualna oblika univerzalnega duhovnega principa, kozmične Zavesti (paramātma); uravnava, vodi, usmerja delovanje psihofizične narave, če posameznik ni pretirano identificiran izključno s psihofizičnim jazom – v tem primeru je stik z ātmo oslabljen ali celo skoraj popolnoma prekinjen (kaže se kot stanje “brezdušnosti”)

mūlādhāra cakra: korensko energijsko središče (čakra), na fizični ravni povezano s področjem presredka, medeničnega dna ter z elementom zemlje, kar pomeni, da uravnava materialno pojavnost telesa

māyā: iluzija, tudi čarovnija; privid pojavne realnosti

manas: nižji, racionalni um, namenjen zbiranju, organiziranju in interpretaciji čutnih vtisov

maṇipūra cakra: tretje energijsko središče (čakra), na fizični ravni povezano s sončnim pletežem, na duševni z osebnostjo (egom), osebno močjo in voljo

ājñā cakra: šesto energijsko središče (čakra), povezano s področjem “tretjega očesa”, ki se prebuja z osredotočanjem pozornosti v točki med obrvema; prebujena se kaže kot višja zavest, ki presega vsakršno dualnost in je onkraj nasprotij psihofizičnega sveta

kali yuga: staroindijsko pojmovanje časa je ciklično in poteka v daljših časovnih enotah, ki se imenujejo yuga; človeška zgodovina naj bi se odvijala skozi štiri obdobja, skozi katera kolektivna zavest nazaduje; trenutno živimo v kali yugi, ki velja za obdobje najšibkejših vrlin – vladajo tisti, ki podlegajo najnižjim vzgibom, modri pa družbeno niso upoštevani; obdobje je vseeno lahko ugodno za duhovno prakso prebujajočih se posameznikov, ki se ravno zaradi neugodnih zunanjih okoliščin s toliko večjo vnemo posvetijo notranji poti


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Sporočila sanj

V prejšnjem zapisu sem pisala o dragocenosti dnevnika sanj in objavila vodeno sproščanje z afirmacijo za pomnjenje sanj. Tokrat pa nekaj misli o tem, kako se odpreti sporočilom sanj in vodena meditacija, ki vam je pri tem lahko v pomoč.

Najprej hvala vsem, ki ste že preizkusili vodeno sproščanje Svetlobno telo in afirmacija za pomnjenje sanj in mi zaupali svoje izkušnje. No, prav vsi, ki ste se oglasili, ste zaspali še pred koncem sproščanja in prespali tudi afirmacijo 🙂 Nekateri ste si sanje kljub temu zapomnili, drugi pa ne. Vsekakor si sproščanje lahko prilagodite tako, da si namero ponovite takoj na začetku. Torej takoj, ko se uležete in zaprete oči, si 5-10x ponovite v mislih: »Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.« (Afirmacijo sem se naučila od sijajnega učitelja čuječnosti spanja in sanj Charlieja Morleya, ki sicer priporoča še večje število ponovitev – 21. Po mojih izkušnjah namera deluje tudi v manjših dozah, lahko pa sami eksperimentirate, kaj najbolje deluje za vas.)

Meditacija in/ali sproščanje pred spanjem lahko zelo pomagata, da si sanje bolje zapomnimo, a verjetno najpomembnejši, ključni element sanjske prakse je, da si sanje zapišemo, takoj ko se zjutraj zbudimo (kot sem vam zaupala že zadnjič, se sama s sanjskim dnevnikom odpravim kar na WC in si sanje zapišem sedeč na školjki ;)) Sanje si zapišemo, tudi če se nam ne zdijo pomembne. Veliko sanjskih sporočil se lahko razjasni že z zapisovanjem.

Zaslišati sporočila sanj

Pogosto pa jezika sanj ne moremo razumeti racionalno. Sanje govorijo v skrivnostnem jeziku podob in občutij. Kako jim prisluhniti? Kaj pomeni, ko sanjam nek simbol? Zakaj se je v mojih sanjah pojavila določena oseba?

Pristopov k razlagi sanj je veliko – od razlage simbolov s pomočjo sanjskih knjig do različnih oblik analize sanj.

V moji osebni praksi sanj je pravo revolucijo povzročil pristop, za katerega sem izvedela iz knjige ljube mi navdihovalke Marthe Beck Steering by Starlight. Po tem pristopu globlje sporočilo sanjskega simbola razvozlamo tako, da se s simbolom poistovetimo. Če ima v mojih sanjah npr. pomembno vlogo drevo, si v notranji viziji čim bolj jasno predstavljam, da sem to drevo. Kaj sporočam sanjalki?

Enako velja za živa bitja in osebe, ki se pojavljajo v sanjah. Tudi če sanjam realno osebo ali v sanjah samo podoživljam dogodek, ki se je zgodil tokom dne (ali nekoč v preteklosti), uporabim enak pristop. To še posebej velja za bitja, ki imajo v sanjah negativno vlogo, ki me kakorkoli ogrožajo, jezijo … Osebe/bitja lahko v sanjah govorijo in počnejo eno, a ko se v meditaciji poistovetim z njimi in se vprašam, kaj je njihovo globlje sporočilo, se lahko razkrije nekaj čisto drugega …

Nočne more kot darilo: soočenje in integracija bolečih vsebin

Če nas mučijo nočne more, to večinoma doživljamo kot nekaj neželenega, pred čemer bi raje pobegnili. Do meditacije na vsebino nočnih mor lahko čutimo odpor.

V nočnih morah se lahko javljajo vtisi, povezani s travmatičnimi doživetji, ki nas močno preplavljajo – v tem primeru vsekakor svetujem, da poiščemo pomoč strokovno usposobljenega terapevta. Meditacija, ki jo predlagam, nikakor ni mišljena kot nadomestek ustrezne terapije. Če bi do meditacije čutili velik odpor ali bi se ob njej notranja stiska še povečala, jo vsekakor odsvetujem!

Če pa ob vsebini nočne more čutimo nelagodje, ki je sicer neprijetno, a je vendarle še znosno, se lahko, ko moro “predelamo” z meditacijo, pojavijo občutja izjemne osvoboditve.

Najtopleje priporočam, da si na temo nočnih mor ogledate video, v katerem Charlie Morley čudovito razloži, kako nočne more niso nekaj slabega, pač pa so “sanje, ki vpijejo”, ker želijo našo pozornost. Če jim prisluhnemo, namesto da bi pred njimi pobegnili, se energija, “ujeta” v nočnih morah, osvobodi, kar je izjemno zdravilno in lahko v hipu občutimo kot pravi naval življenjske moči (vsaj moja izkušnja je takšna).

Objeti sanje z ljubečo naklonjenostjo

Meditacija je razmeroma dolga prav zato, da se na globlje soočenje s sanjsko vsebino ustrezno pripravimo: “stabiliziramo” in umirimo svoje zavedanje s pomočjo zavedanja telesa, z globokim dihanjem in naravnanostjo ljubeče naklonjenosti. V tem stanju modre, sočutne čuječnosti se lahko s sanjsko vsebino soočimo povsem drugače, kot ko smo jo sanjali.

Enako pomemben je tudi zaključek meditacije.

Kdaj uporabiti meditacijo?

Meditacije ni treba uporabljati za vsake sanje. Priporočam, da se z njeno pomočjo posvetite tistim sanjam, za katere čutite, da so pomembne. To so sanje, ki so zelo žive in imajo močan energijski/čustveni naboj.

Vodeno meditacijo Sporočila sanj lahko poslušate na tej povezavi.

Če bi se želeli posvetovati o svojih izkustvih ali imate v zvezi s to prakso (ali drugimi praksami) dodatna vprašanja, mi lahko pišete na e-naslov: tina.kosir@gmail.com


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

Čas za sanje

V teh dneh ponovno prebiram sanjski dnevnik, ki ga redno pišem dobro leto. Vanj zapisujem sanje in njihova sporočila, kot se mi razkrivajo v kratkih jutranjih meditacijah, ki jih namenjam razbiranju sanjskih vsebin. Ponovno osuplo ugotavljam, kako dragoceno notranje vodstvo deluje skozi sanje. Kot bi me sanje čudežno vodile z neskončno modrostjo in me vnaprej pripravljale na pomembne spremembe – tudi na sedanje obdobje, v katerem smo se znašli. 

Nekdo mi je nekoč dejal: “Včasih se mi zdi, da zbolim samo zato, da lahko izsanjam pomembne sanje. Ker v hitrem tempu prezaposlenega življenja (pre)malo spim, običajno tudi zelo malo sanjam. Ko dobim virozo, pa hoče telo samo spati in spati. Noro, kakšne sanje pridejo takrat!”

Vsem nam seveda želim, da bi ostali zdravi. A izredne razmere v času pandemije že same po sebi, tudi če ostanemo fizično zdravi, delujejo kot nekakšna kolektivna “viroza”. Ostajamo doma – v različnih okoliščinah in z različnimi izzivi, pa vendar bi si srčno želela, da bi bil lahko ta čas za čim več ljudi tudi čas za sanje: v dobesednem in metaforičnem pomenu. Čas za pozornejše prisluškovanje podnevnim sanjam, ki jih sanjamo z odprtimi očmi, sanjam o svetu, kot ga želimo soustvarjati v prihodnje … in tudi za prisluškovanje skrivnostnemu jeziku nočnih sanj.

V tem obdobju, ko je veliko stisk, imamo lahko težave s spanjem zaradi skrbi in tesnobe, to pa lahko s sproščanjem pred spanjem pogosto ublažimo ali celo povsem odpravimo. Druga težava so lahko nočne more, ki nas plašijo in vznemirjajo. Sanjska praksa me je naučila, da so nočne more moje velike in dragocene zaveznice, če jih “razelektrim” z meditacijo, ki mi pomaga ozavestiti, kaj sporočajo in njihovo na videz destruktivno energijo preobraziti oziroma prepoznati kot konstruktivno. Meditacijo, ki jo sama uporabljam v ta namen, vam podarim prihodnjič.

Tokrat pa objavljam posnetek prakse, ki jo sama izvajam pred spanjem za bolj zavesten spust v s(p)anje in za boljše pomnjenje sanj. Prakso sem (kot tudi druge, ki jih delim z vami) namešala iz različnih najodličnejših sestavin, ki sem jih “odkrila” na svojih raziskovanjih notranjih pokrajin preko različnih tehnik in teorij ter skozi lastna meditativna stanja.

O izkustvu “svetlobnega telesa” poročajo prav vse svetovne mistične tradicije, za katere vem, sama pa sem akademsko najbolj poglobljeno študirala staroindijske tantrične tradicije, v katerih je svetlobno telo (sanskrtsko “divya deha”) eden najpomembnejših elementov. O pojmovanju svetlobnega telesa v staroindijskih tradicijah bi lahko napisala celo knjigo :), a ker je ščepec lastnega izkustva vreden več kot tisoče prebranih knjig, vas raje povabim k praksi. Iz teorije morda zgolj to, da je svetlobno telo močno povezano, celo prepleteno s sanjanjem, zato se vizualizacija-prebujanje svetlobnega telesa odlično povezuje s sanjsko prakso.

Vodeno sproščanje izvajamo pred spanjem – če že vmes zaspimo, nič hudega 🙂 Če vam sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa ne bo všeč, lahko izvajate osnovno sproščanje , ki mu na koncu dodate afirmacijo za pomnjenje sanj: “Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.” (ponovite 5-10x, lahko tudi večkrat)

Ko se zjutraj prebudite, poskusite takoj čim bolj jasno obuditi spomin na sanje in si jih zapisati. Moj način je, da grem zjutraj na WC s sanjskim dnevnikom pod roko in še kar sedeč na školjki zapišem sanje 🙂 (Kaj pa če so ljudje po vsem svetu ob razglasitvi epidemije pokupili ves WC papir zato, ker nanj pišejo svoje sanjske dnevnike?! 🙂 ) Redno zapisovanje sanj je najpomembnejši element sanjske prakse, tako da si sanje velja zapisati, tudi če se nam zdijo nepomembne ali celo trapaste. Če nam primanjkuje časa, v nekaj alinejah napišemo najpomembnejše: osrednje osebe sanj, predmete, kraje, dogajanje, razpoloženje.

In kaj potem s tem? Kako si sanje razložiti?

O tem pa več prihodnjič 🙂

Vodeno sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa in afirmacijo za pomnjenje sanj lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

Ostati doma – v Sebi

Tokrat objavljam posnetek osnovnega vodenega sproščanja: vključuje potovanje po telesu s pozornostjo, zavestno dihanje ter vizualizacijo ljubega kraja (lahko je tudi domišljijski ali delno domišljijski). To sproščanje je zelo “nevtralno” (ničesar posebnega si ni treba zamišljati) in zato primerno ter koristno za kar najširši krog ljudi. Povezavo do posnetka najdete na dnu zapisa, vmes pa še nekaj misli, kako v času negotovosti ostati doma – v Sebi. 

Nemirni um, ne okuži srca s strahom.
Ta virus ni zate.

Ta verza, prevedena po angleškem prevodu (njegov avtor je Ranjit Hoskote) kašmirske mistikinje Lalle, v tem času stalno slišim v sebi. Lalla, ki je živela v 14. stol., sicer prav gotovo ni govorila o virusih, pa mi je takšen prevod vseeno všeč – pa kako zelo živ in aktualen je!

Indijska duhovna izročila so namreč jasno razumela, da “nalezljive” niso samo fizične bolezni, pač pa tudi duševna stanja. Kdor si prizadeva za modrost, mora zato zelo paziti, da se ne “naleze” nekoristnih ali celo uničujočih duševnih stanj.

“Ostani doma!” je navodilo, ki ga v teh dneh vidimo in slišimo vsepovsod. Zame poleg fizične samoizolacije pomeni še nekaj: ostani doma – v Sebi. Pišem z veliko, ker zame “v Sebi” pomeni v sebstvu: v notranjem sidrišču, zatočišču, svetišču … kjer vlada vzdušje miru, vedrine, ljubezni-sočutja in modrosti-jasnosti.

Vidim, da moram zelo čuječe paziti, s kakšnimi in koliko informacijami sem v stiku, sicer se “nalezem” notranjih stanj, ki sprožajo tesnobo, stisko, občutke frustracije in nemoči. Ti prav fizično “bolijo”, v njih pa ne vidim nobene koristi ali smisla. Tega nikakor ne pišem z vzvišene pozicije neustrašnosti, ampak ravno obratno, za seboj imam izjemno (ne)zavidljivo kariero podleganja strahovom, paniki, tesnobi, zaskrbljenosti … Po naravi nikakor nisem flegma oseba, ravno nasprotno, za vzpostavljanje in ohranjanje notranjega miru in ravnovesja si moram prizadevati dan za dnem, vsak hip znova. Ima pa to tudi pozitivno plat: številne metode umirjanja, ki sem se jih priučila, da lažje živim in svobodneje diham, lahko zdaj delim z vami.

Napotki, ki v času epidemije veljajo v materialnem svetu in ki smo jih do zdaj že kar temeljito ponotranjili, metaforično držijo tudi v psihološkem smislu. Treba je ostajati na varni distanci od vsebin, ki bi nas lahko okužile s patološko histerijo. Ko gremo v “trgovino” informacij – medije (tradicionalne ali družbene), ker informacije v tem času pač potrebujemo, to storimo skrajno čuječe. “Nakupimo” samo tiste informacije, ki so za nas koristne in nujne in se upremo skušnjavi, da bi “kopičili” in premlevali, kar nam škodi. Ob izstopu iz trgovine si “razkužimo” misli (zame so najučinkovitejša razkužila joga, sprehodi, meditacija, sproščanje in pogovori z modrimi ljudmi – tri od teh zato “razpečujem” tudi na teh straneh, v prihodnjih dneh pa nameravam zalogo razkužil še povečati :)). Če opazimo znake okužbe z nekoristnimi stanji, če nas kuha vročina notranjega nemira, se samoizoliramo in še dodatno pazimo, da ne kašljamo in kihamo svoje nevroze v druge. Če se stanje poslabša in nas začne dušiti, poiščemo strokovno pomoč.

Da – ostanimo doma.

Vodeno sproščanje lahko poslušate na tej povezavi. 

P.S.: Snemanje tega sproščanja sem se lotila večkrat, kot lahko preštejem – pa se je v ozadju vedno pojavila kakšna motnja. Posnetek, ki je še najboljši, zaradi akutne potrebe po sproščanju, o kateri ste mi nekateri poročali, vseeno objavljam 🙂 Če vas bodo zvoki, ki so se prikradli v ozadje, preveč motili, mi to, prosim, sporočite (tina.kosir@gmail.com) in posnetek bom, čim bo mogoče, nadomestila s kvalitetnejšim. Hvala za razumevanje!


 

PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!


So vezi močnejše …

V času “samoizolacije” in “socialne distance” mnogi občutimo še večjo hvaležnost za bližino soljudi in sobitij. Ob jasnejšem zavedanju krhkosti, minljivosti, nepredvidljivosti in nesamoumevnosti naših življenj, še močneje občutimo ljubezen.

“Kakšna sreča, da imamo telekomunikacije!” si pogosto pravimo te dni. Kakšna sreča, da lahko ostajamo povezani preko spleta. Hvaležna sem, da smo lahko skupaj v tej spletni skupnosti.

A so vezi, ki so še močnejše od spletnih. Tudi internet se lahko “sesuje”, to nevidno, empirično nezaznavno omrežje, ki nas vse povezuje, pa se ne bo.

V to trdno zaupam na podlagi spodnje meditacije, ki jo že več kot pet let redno vadim sama doma, skupaj pa jo izvajamo tudi na tečajih Joga – pot navznoter. Temelji na budistični meditaciji ljubeče naklonjenosti (metta) trem osebam, ki pa sem jo malce začinila z dodatnimi vizualizacijami  V budističnem izvirniku se meditacija izvaja tako, da se ljubečo naklonjenost pošilja najprej osebi, ki jo imate radi, potem osebi, do katere imate nevtralna občutja, nazadnje pa še osebi, do katere trenutno čutite neprijazna, nenaklonjena občutja (lahko so to tudi bližnji, ki jih imate sicer radi). Spodnjo meditacijo lahko delate na ta način ali pa tudi ne – v različici, ki jo objavljam, ni takšnih navodil. Zakaj ne?

V letih, ko to meditacijo res pogosto poučujem, se je izkazalo, da je ljubeča naklonjenost do oseb, do katerih je trenutno ne občutimo, za mnoge na začetku težak zalogaj, pojavi se lahko občutek “prisiljenosti”, ki nas celo odvrne od prakse, kar je škoda. Zato v tej različici sami izberete, komu želite poslati ljubečo naklonjenost – ali še bolje, ne izberete z “razmišljanjem”, pač pa dopustite, da se podoba osebe spontano pojavi v srcu (sama sem večkrat presenečena, kdo vse se pojavi!).

Ljubečo naklonjenost lahko pošiljamo tudi osebam, ki so že pokojne. Kot pravi čudovita pesem Mile Kačič: “Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.”

Skozi to meditacijo se senzibiliziramo za občutenje teh najmočnejših, najglobljih vezi.

Počivamo v objemu Ljubezni, ki je vedno tu. Za vse nas.

Odprto Srce to brez kančka dvoma čuti in ve.

Po snemanju tele meditacije je moje srce tako zelo polno, da bi vas vse močno močno objela! 

🥰

Vodeno meditacijo lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Abeceda hvaležnosti

Navdihovalnica v času epidemije korona virusa deluje kot vzpodbujevalnica in opogumljevalnica. Serijo posebnih objav pričenjam z Abecedo hvaležnosti: čudovito igro prebujanja hvaležnosti. Za okus lahko prisluhnete, kako sva abecedo hvaležnosti zgradili z mojo mamo Manco! Med najinimi razlogi za hvaležnost so življenje, bližina, ljubezen … pa tudi njiva, smeh in seks 🙂 

Navdih za Abecedo hvaležnosti sem našla na spletni strani Gratefulness.

Igro asociacij se lahko igrate sami ali v družbi. Je zelo enostavna: sprehodite se skozi abecedo in ob vsaki črki pomislite na nekaj, za kar ste hvaležni, kar se pričenja s to črko. Na kratko si tudi poveste (sebi v mislih ali na glas v skupnem krogu), zakaj ste za to hvaležni.

Igra v skupini deluje čudovito povezovalno: z njeno pomočjo spoznamo marsikaj zanimivega o sebi in drugih! Vabim vas, da jo poskusite v družini ali z drugimi ljubimi (pa tudi neznanimi) ljudmi.

Hvaležnost je eno najučinkovitejših zdravil, ki nas osvobaja tesnobe, strahu in sorodnih hromečih občutij, ki nas v tem času zlahka preplavijo.

Za okus sva najino abecedo hvaležnosti posneli z mojo ljubo mamo … Čeprav živiva čisto blizu, v času epidemije preventivno kar po Skypeu. Ker tehnika ni med mojimi močnimi točkami, je vse skupaj zelo gverilsko in kvaliteta zvoka temu primerna – a vsebina, upam, dovolj navdihujoča, da ji je vseeno vredno prisluhniti!

V pogovoru sva spregovorili (tudi) o tem, kako se je Manca spoprijateljila z rakom … O tem, kako se z (za)upanjem soočiti celo z najhujšimi ovirami … O tem, kaj je resnični pogum in kako sredi težav ohranjati radost.

Posnetku pogovora lahko prisluhnete na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

 

Na to (ni)smo pripravljeni: Umiri um, odpri Srce

“Na to pa res nismo bili pripravljeni!” je stavek, ki smo si ga  v teh dneh velikokrat izrekli. V državi je razglašena epidemija koronavirusa, šole in vrtci se zapirajo, ustavlja se javno življenje … No, saj že vse veste. Odpovedujejo se skupinske vadbe (tudi vsi tečaji Joga – pot navznoter so seveda prestavljeni za nedoločen čas) in tisti, ki nam pomenijo osnovni vir dohodka, se sprašujemo: kaj pa zdaj? Kako naprej? Kako skozi čas, ki je pred nami?

Ego-um, ki hoče imeti življenje pod nadzorom, ki hoče vedeti, razumeti, predvidevati … je vržen iz tira. Na to res ni bil pripravljen! Okoliščine se iz dneva v dan nepredvidljivo spreminjajo, kar je bilo še pred nekaj tedni povsem nezamisljivo, je danes nova normalnost. Resničnost neusmiljeno zrcali osupljivo krhkost naših načrtov.

In vendar: ko se v meditaciji potopim navznoter, v Globino, tam najdem mir in vedrino. Zaupanje čudno čudežnemu Toku, ki nas vse presega, a obenem tudi prežema … in objema.

Neskončno ljubi mi navdihovalec Ram Dass je na vprašanje, ali se mu zdi, da se v bližnji prihodnosti obeta konec civilizacije, kot menijo nekateri, ali pa se rojeva nova zlata doba, kot menijo drugi, odgovoril, da tega ne ve, a vseeno ve vse, kar je treba vedeti: ne glede na to, kaj se dogaja, ali se svet rojeva ali ruši, ali želimo bolj polno živeti ali pa bolj mirno umreti, osnovno vodilo je vedno isto:

“Umiri um, odpri Srce.”

Um misli da ve, pa ne ve; Srce ve, da ne ve, a je natanko zato neizmerno modrejše od uma.

Ko se um umiri, se v mirnem jezeru Srca zrcali neskončna prostranost Neba.

V notranji Tišini spregovori Modrost.

Kako prepoznam(o) njen Glas? Tih je, a jasen in odločen. Spremlja ga neomajen mir in občutje, da je vse prav – celo kadar se zdi, da se svet, kot ga poznamo, podira.

Glas mi pravi: “Na to si pripravljena.”

Pripravljena, ker se že več kot dve desetletji po najboljših močeh urim, kako umiriti um in odpreti Srce 🙂

Pravi tudi: “Zdaj je čas za odprtost. Nepreračunljivo po najboljših močeh deli, kar znaš.” 

In tako tudi bo(m). (Vsaj kolikor je to v moji moči – se pravi dokler bom zdrava in pri močeh.)

Moj blog se je “uradno” preimenoval v Navdihovalnico (čeprav se to že kar dolgo trudi biti), za katero si želim, da bi bila v tem turbulentnem času spletno zatočišče miru in navdiha.

Še pogosteje kot do zdaj (v načrtu je vsak dan ali vsakih nekaj dni) bom na blogu objavljala vsebine, ki vam lahko pomagajo stopiti v globok in ljubeč stik s Seboj – in tudi med seboj. Pravkar vzpostavljam SoundCloud stran, kjer bom objavljala posnetke vodenih sproščanj, meditacij, samoraziskovanj in še kaj. Oglašala se vam bom tudi preko FB-live na FB strani Joga – pot navznoter (če vas zanima, vabljeni, da ji sledite). 

Vse vsebine bodo v tem času na voljo prosto in brezplačno.

Tiste, ki bi bili pripravljeni moje dejavnosti podpreti s prispevki, vabim k nakazilu na moj poslovni račun.

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje.  (Tudi če mislite, da računa ne potrebujete, gre za poslovni račun, zato ga v vsakem primeru izstavim.)

Kmalu se ponovno oglasim!

Do takrat pa vas vabim k (ponovnemu) branju vsebin, ki so že na spletni strani – nekatere so danes še aktualnejše, kot so bile, ko sem jih zapisala …

“SEBSTVOZAVEST”

Danes sem sanjala, kako skupinici mladih ljudi razlagam: krasno je, če ste samozavestni, a še veliko bolj temeljno je, da postanete sebstvozavestni!

“Sebstvozavesten” je bila v mojih sanjah povsem legitimna in vsem razumljiva beseda – sanje imajo pač svoj sanjski SSKJ  In ko sem se zbudila, je beseda še kar odmevala v meni …

Ko smo ravno pri SSKJ: ta samozavest definira kot “prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči.” Samozavestni smo, ko smo zadovoljni s svojo osebnostjo, dosežki, življenjem. “Delo na sebi”, “samouresničenje” – vse to povezujemo z izboljševanjem in izražanjem osebnosti.

Tudi v duhovnih izročilih je imela kultivacija osebnosti vedno pomembno mesto – razvijanje vrlin in veščin je veljalo za temeljno, a katere vrline in veščine razvijati, kako in zakaj … To pa je bilo v funkciji razvijanja zavedanja globljega vidika, ki presega osebnost. Različna izročila ta vidik različno poimenujejo (ali pa ga zanalašč ne poimenujejo, ker presega domet jezika in intelekta), eno izmed poimenovanj, ki mi je všeč, ker je precej nevtralno, je “sebstvo”.

SSKJ pravi, da je sebstvo “kar bitje ali stvar določa samo po sebi, ne po lastnostih”. Eden od načinov, ki ga za spoznanje sebstva priporočajo indijske tradicije, je potovanje v globino z vprašanjem “Kdo sem?” Kdo ali kaj je tisto, kar opazuje vse miselne predstave, občutke, zaznave, notranje procese …?

Sebstvo je Tisto, kar opazuje in samo nikoli ne more biti opazovano – je najbolj temeljno, kar smo. Globina, ki brez besed pričuje: “Jaz sem, ki sem.” Čista Zavest.

“Sebstvozavest” je stanje globokega miru in radosti onkraj nasprotij, sočutenje s celoto Bivanja v zrenju neizogibne prepletenosti Vsega v Enosti.

Samozavest je lahko resnična, globoka, trajna in trajnostna  :), samo če korenini v sebstvozavesti. Osebnosti se same sebi (in drugim) za hip lahko zdijo močne, sposobne in polne vednosti, a so na dolgi rok minljive, ranljive, krhke … pa tudi precej komične! (Kot pravi ljuba modra prijateljica: “Če dobro pogledaš, so vse osebnosti hecne – tudi najboljše.”) Če se jemljejo (preveč) resno, sebi in drugim povzročajo sitnosti, tegobe ali celo močno (in mučno) trpljenje.

Zasidrane v sebstvozavesti pa so posode Luči, edinstveni, neponovljivi prosojni mozaiki, umetnine, ki jih od znotraj ožarja svetloba Presežnega.