(Vz)trajna sr(e)čnost: Uvodna vadba celostne joge – brezplačni posnetek

Ljubi moji! Tokrat vam podarjam celotno prakso Joga – pot navznoter – uvodno uro zimskega trimesečja (Vz)trajna sr(e)čnost. Sestavila sem vadbo, ki je lahko koristna za veliko ljudi – morda ste med njimi tudi vi! ❤

Vsebina:
– Navdihovalnica: (Vz)trajna sr(e)čnost
– Ogrevanje (nežna vaja za hrbtenico + ozaveščanje aktivnosti mišic jedra)
– Kako se varno dvigamo iz ležečega položaja?
– Stabilna stoja
– Vaje za krepitev in sprostitev področja ramen
– Vaje za krepitev in sprostitev vratu
– Položaj mačke in pripravljalna dinamična različica položaja strešice
– Sproščanje (“bodyscan”: ozaveščanje telesnih delov)

Vse ima svoje pluse 🙂 Za brezplačne informativne ure je bilo na tečajih skoraj vedno več zanimanja, kot so dopuščale prostorske omejitve. No, v tem času je seveda veliko neljubih omejitev, ampak te pa ni – zelo me veseli, da lahko tole vadbo delim z vami.

11-tedenskemu spletnemu tečaju se pa tudi še lahko pridružite, če želite: več informacij na –> (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST

Naj vam bo dobro!

❤

Z ljubeznijo,

Tina

(Ne)delo na (ne)sebi: štirje stebri zavestnega zorenja

11.1. pričnemo z 11-tedenskim spletnim tečajem –> (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST

Po dveh desetletjih lastnih popotovanj navznoter – in od tam, od znotraj, iz notranjega svetišča, nazaj navzven, v svet … – ter petnajstih letih sopotništva z drugimi (poučevanja joge in meditacije ter drugih podpornih orodij) se mi od tod, kjer sem danes, kaže, da ima zavestno zorenje štiri “stebre”, temelje. To so: 1. delo na sebi; 2. nedelo na sebi; 3. delo na nesebi in 4. nedelo na nesebi. Kar veliko dela! Pa tudi nedela 🙂

“Delo na sebi” (lahko) zveni kot že prav zlajnana besedna zveza, tudi sama bi se ji najraje kar odpovedala – pa se v praksi vedno znova izkaže, da še zdaleč ni brezvezna. Dajmo že nehat z vsem tem delom, si mislim(o), dovolj je samo biti, ljubiti in objeti vse, kot je, znotraj in zunaj … Se umiriti, sprostiti.

Popolnoma res – ne le, da je to dovolj, to je NAJVEČ!

Edina težavica je, da je to lažje reči kot storiti.

Nekoč sem poslušala odlično predavanja o Sutrah o jogi (klasičnem, temeljnem besedilu filozofije joge), katerega poanta je bila, da bi se dalo vse jogijsko učenje strniti v en stavek: usedi se, obmiruj in opazuj, kaj se zgodi.

Lahko poskusite 😉

Kar se zgodi – po treh minutah, desetih minutah, pol ure, uri, treh urah, treh dneh … ni važno, kdaj 🙂 – je, da ne moremo več sedeti pri miru in samo biti.

Bhagavadgita, še eno temeljno besedilo filozofije joge, opredeljuje delo (sanskrtsko “karma”) kot vse tisto, kar počnemo, ker oziroma kadar ne moremo “samo biti”. To lahko počnemo na dva načina: avtomatsko, brez zavedanja (takšnemu delovanju se reče “karma”) ali zavestno, posvečeno – takšnemu delovanju se reče “karma joga”, joga delovanja. (Pomembna opomba: “Karma joga” izvorno ni pomenila neplačanega dela za indijske guruje ali kogarkoli drugega, ki bi to zahteval v imenu duhovne dobrobiti tistih, ki takšno delo izvajajo.) Vse zavestno, posvečeno delovanje, je joga v širšem pomenu besede.

Joga v ožjem pomenu besede pa so vsa orodja, ki nam pomagajo brisati prah in odstranjevati razno kramo (ali karmo v pomenu usedlin preteklosti), ki zaseda naš notranji prostor in nam onemogoča stik z notranjo svetlobo. V sodobnem besednjaku bi to bili disfunkcionalni psihosomatski-vzorci mišljenja, čustvovanja in delovanja. Kadar nas imajo v krempljih, to občutimo kot stisko, v kateri ne moremo “samo biti” – z njo je treba nekaj narediti, jo ustrezno nasloviti.

Ko to naredimo, pa lahko mirno obsedimo. Obležimo. Obstojimo.

Si dovolimo samo biti.

Se prepustimo čudežnim procesom celjenja, regeneracije, notranjega vodstva, navdiha …

Navdih, ki se pojavlja v tem notranje izpolnjenem stanju počivanja v Sebi, po mojih izkušnjah nagovarja k delu na nesebi. Nagovarja nas, naj svoj dar, karkoli že je, ponesemo v svet – v dobro vseh bitij. Da s svojim darom po najboljših močeh soustvarjamo svet, v kakršnem bi želeli živeti.

Da bi lahko dobro opravljali svoje srčno delo, svoje poslanstvo, se moramo stalno uriti v vrlinah in veščinah – v vsem, kar smo, v vsem, kar zmoremo. Ne zato, ker takšni, kot že smo, ne bi bili dovolj in ker bi se morali dokazovati. Ravno obratno: to, da rastemo, se razcvetamo, rojevamo sadove, da zorimo, je pristen izraz naše notranje narave.

Od znotraj nas bo nekaj tiščalo in hotelo na plan, dokler ne naredimo najboljšega, kar lahko, tam, kjer smo, s tistim, kar nam je na voljo.

Ob delu na nesebi, karšnokoli že je, pa nezadržno spoznamo: “Večinoma ne moremo narediti velikih stvari, lahko naredimo le majhne stvari – z veliko ljubezni.” (Mati Tereza)

Karkoli storimo, pa naj bomo še tako veličastne osebnosti – je drobna kaplja, ki se ne pozna kaj dosti v veličastnem oceanu obstoja.

Zavedanje brezmejnosti trpljenja sveta je eno najtežjih bremen odprtega srca.

Zato četrti steber zorenja: nedelo na nesebi.

Sprejemanje vsega, kot je.

Z neomajno Ljubeznijo.

❤

11.1. pričnemo z 11-tedenskim spletnim tečajem –> (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST

Sveti trije O-ji

11.1. pričnemo z 11-tedenskim spletnim tečajem –> (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST

“Vsi smo božji otroci, le redki pa postanejo božji odrasli.”

Ta stavek se mi je utrnil v predbožičnem času in močno odmeva v meni.

Trdno verjamem – ne le verjamem, vem! – da v sebi VSI nosimo svet(l)o luč. Kadar gledam z jasnim pogledom, jo tudi vidim v ljudeh, ne le ljudeh, bitjih. V očeh.

Zato tako rada učimo jogo, meditacijo. Ko odložimo oklepe, okove in maske, v katere smo vklenili svoje srce, da bi ga zavarovali pred neizprosnostjo sveta, zažari. Prav zaljubljeno strmim v luč, ki od znotraj ožarja sopotnice (in kakšnega redkega pogumnega sopotnika ;)) po naših urah Joga – pot navznoter: včasih me gane do solz. Nobena človeška stvaritev se ne more primerjati z lepoto te Luči, ki v nas živi, žari!

Zakaj pa potem tako pogosto tavamo v temi?

Svet(l)i plamen se tu pa tam po milosti zaiskri. A da bi ga plemenito nosili skozi dni, moramo zavestno opravljati nalogo, ki je ne more namesto nas opraviti nihče drug – ne starši, ne skrbniki, ne partnerji, ne ljubimci, ne prijatelji, ne učitelji, ne zdravilci. Nihče. Lahko nam pokažejo pot, ne morejo pa je prehoditi namesto nas.

Nihče nas ne more odrešiti bremena te temeljne naloge, ki ji je, kolikor mi je dano doumeti, namenjeno utelešenje na tem planetu.

Ta naloga je posta(ja)ti božji odrasli.

“Božji odrasli” zame pomeni: duhovno prebujeni in osebnostno zreli ljudje.

Že odrasti v običajnem pomenu besede, se pravi biti sposobni materialno poskrbeti zase pa še za koga, vsaj približno funkcionalno delovati v svetu, morda “odkljukati” temeljne družbeno zapovedane kljukice odraslosti … je vse prej kot lahko.

Se zavestno in predano posvečati duhovnemu prebujanju in osebnostnemu zorenju, procesu, ki se nikoli zares ne konča in je skoraj ves čas naporen (kolikor je tudi lep) …

… pa zahteva VZTRAJNO SRČNOST.

Zavestno negovanje svetih treh O-jev odraslosti: odgovornosti, odločnosti, odličnosti.

Okoliščin svojega življenja ne moremo vedno izbirati, lahko pa se učimo prevzemati odgovornost za svoje mišljenje, čustvovanje in delovanje, torej za to, kako se odzivamo. Pri tem so nam na voljo številna sijajna orodja (zame so (bila) ključna joga, meditacija, različne tehnike samopomoči in psihoterapija), ki pa jih moramo uporabljati, da bi delovala. Če samo ležijo nekje v omari naše vednosti, če jih zbiramo in nabiramo po različnih delavnicah, a ne uporabljamo iz dneva v dan, res nimajo učinka.

Prevzemanje odgovornosti je odločitev, ki ni lahka. Veliko veliko lažje se je zatekati v toksične vloge, se utapljati v občutkih nemoči in krivde ter vse življenje preživeti v otročjem pritoževanju.

Šele odločnost nam da moč za odličnost: vztrajno, posvečeno razvijanje vrlin in veščin.

Ne glede na to, kaj se (mi) dogaja, vedno lahko gojim vrline, temeljne gradnike tega, kdo kot osebnost sem.

In ne glede na to, kaj se (mi) dogaja, vedno lahko razvijam veščine – vedno se lahko učim in izpopolnjujem v vsem, kar mi pomaga živeti svoje poslanstvo, nositi svoj dar.

In z njim svetliti svet.

Z vztrajno srčnostjo.

❤
✨
⭐️

Prisrčno vabljeni, da se pri tem medsebojno navdihujemo, vzpodbujamo in podpiramo!

11.1. pričnemo z 11-tedenskim spletnim tečajem –> (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST

(Vz)trajna sr(e)čnost

LJUBI MOJI, ŽELIM VAM SR(E)ČNO, PRIS(O)TNO IN SO(N)ČNO 2021!

11.1. pričnemo z zimskim trimesečjem tečajev Joga – pot navznoter. Osrednja tema 11- tedenskega skopa bo (VZ)TRAJNJA SR(E)ČNOST: ker k trajni srečnosti vodi zgolj vztrajna srčnost!

Tečaji bodo zaradi trenutnih razmer še naprej potekali v spletnem okolju.

V živo preko Zooma:
PONEDELJEK 20:00 – 21:30 (pričetek: 11. 1.)
PETEK 17:30 – 19:00 (pričetek: 15.1.)
videoposnetki na YouTube: na voljo celotno trimesečje

Program (VZ)TRAJNA SR(E)ČNOST:

  1. Srečnost: trajna notranja radost
  2. Srčnost 1: ljubezen in sočutje
  3. Srčnost 2: jasnost/modrost, pogum, (samo)spoštovanje
  4. Prisotnost: tudi v svetu v Sebi
  5. Pristnost: pristno čutenje in izražanje “od znotraj navzven”
  6. Sočnost: notranja luna – negovanje lunarne, arhetipsko ženske (yin/ ida) esence
  7. Sončnost: notranje sonce – ravnanje s sončno, arhetipsko moško (yang/ pingala) energijo
  8. Odgovornost: zrelost v mišljenju, čustvovanju, delovanju
  9. Odločnost: dostojanstvo, spoštljivost, jasnost v izražanju
  10. Odličnost 1: vztrajna posvečenost razvijanju vrlin
  11. Odličnost 2: vztrajna posvečenost razvijanju veščin

90-minutna SREČANJA “JOGA – POT NAVZNOTER” SO VEČ KOT VADBA!
– uvodno sproščanje (5 – 10 min)
– Navdihovalnica o osrednji temi (10-15 min)
– celostna čuječa in čuteča vadba: jogijski položaji v kombinaciji z elementi sorodnih gibalnih veščin, dihalne in energijske vaje (50-60 min)
– sproščanje in/ali meditacija (15-20 min)

CENIK:
– uvodna informativna ura: brezplačno
– komplet Joga – pot navznoter v živo preko ZOOMa (1x ali 2x tedensko*) + videoposnetki vadb: 150 Eur
– samo Joga – pot navznoter v živo preko ZOOMa (1x ali 2x tedensko*): 100 Eur
– samo dostop do videoposnetkov: 100 Eur

(*program bo ob ponedeljkih in petkih enak, udeležite pa se ga lahko v kateremkoli terminu ali tudi obakrat)

prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com

Če bi se tečaja želeli udeležiti, pa je navedeni znesek za vas zaradi trenutnih okoliščin previsok, mi, prosim, pišite in dogovorili se bomo za znižano ceno v skladu z vašimi zmožnostmi!

Program pripravljam in vodim: dr. Tina Košir, IRJU 600

Disciplina sončnice

Tokrat delim zapis, ki sem ga kot enega od “Utrinkov (za)upanja” pred časom objavila v zaprti FB skupini “Luč v temi: pot navznoter s Tino”. V preteklih treh tednih sem v skupini petkrat tedensko objavila Utrinek (za)upanja, Vprašanje za opazovanje in kratko prakso Pet minut zame. Tako se je nabralo skupno 15 utrinkov, vprašanj in praks, ki bodo v skupni na voljo do vključno 10.01.2021. Če bi vas gradivo zanimalo, pa se skupini niste pridružili, ko se je odprla, imate še eno možnost: striček božiček vam ponuja posebno priložnost! Skupini se vse do izteka lahko pridružite po praznično znižani ceni 15 Eur. Za dostop do skupine všečkajte FB stran Joga – pot navznoter in mi pošljite sporočilo preko FB ali po e-pošti tina.kosir@gmail.com in poslala vam bom vabilo v skupino ter podatke za nakazilo prispevka. Prisrčna hvala vsem, ki s svojimi prispevki podpirate moje delo! ❤

Kako se počutite, ko slišite besedo “disciplina”? “Ojoj, spet nekaj moram …” To je kar pogost odziv 😉 – tudi moj!

In vendar brez discipline ne gre – vsaj moja izkušnja je zagotovo takšna …Večinoma si že do zgodnje odraslosti naberemo toliko nekoristnih ali celo uničevalnih prepričanj, vzorcev delovanja, omejujočih navad, da je naše osnovno stanje, naša prevladujoča “normalnost”, notranja megla, močvirje ali celo pravi pekel. Kot strategijo pobega iz teh stanj pa v pomanjkanju boljših rešitev (s katerimi nas naša kultura ni opremila) uporabljamo (ali zlorabljamo) večje in manjše razvade, ki se včasih razvijejo v čisto prave odvisnosti (kemične ali nekemične).

Trdno verjamem, da je resnična narava vseh nas stanje “sončnosti”: mir, ljubezen, modrost, radost, ustvarjalnost. Stik z našo notranjo naravo je zaradi vsega zgoraj naštetega včasih lahko prekinjen (tudi za dolgo), vendar možnosti zanj NIKOLI ne izgubimo dokončno – za oblaki, ki so prekrili sonce, sonce VEDNO sije.

“Disciplina sončnice” imenujem zavestno gojenje takšne življenjske naravnanosti in takšnih dejavnosti, ki nam vedno znova pomagajo vzpostaviti stik s Svetlobo.

Moja “disciplina sončnice” vključuje vztrajno razvijanje naravnanosti ljubeče naklonjenosti, hvaležnosti, soočanje s težkimi notranjimi vsebinami in njihovo preobražanje. Orodja (metode, tehnike), ki mi pri tem pomagajo, so joga, meditacija, različne oblike soočanja z občutki (ki jih spoznavamo v Zapikih), preizpraševanje misli.

Druge reči, brez katerih mi živeti ni 🙂, so dovolj počitka, sprehodi v naravi, ples, branje navdihujočih knjig in pogovori z ljudmi, ki me navdušujejo.

Vsemu temu moram zelo zavestno posvetiti čas, sicer ga pojejo druge reči, ki me ne polnijo, a se delajo, da so nujne (pa so pogosto manj nujne, kot se delajo).

Eden od senčnih paradoksov človeške narave je, da pogosto OPUSTIMO TISTO, KAR NAM NAJBOLJ KORISTI. Včasih se ravno takrat, ko nam je zelo hudo, še najlažje oprimemo blagodejne discipline kot rešilne bilke … a jo opustimo takoj, ko se počutimo malo bolje. Pri oblikovanju discipline si je dobro zastaviti majhne cilje, ki so IZVEDLJIVI in se jih resnično držati – tako sami sebi sporočimo, da smo ZANESLJIVI.

PET MINUT JE NESKONČNO VEČ KOT NIČ! Če je vsega preveč in ni mogoče nič drugega: posvetimo si vsaj pet minut. (PET MINUT ZAME sem si izmislila prav zato, da bi dobili izkušnjo, kako dragocenih je lahko zgolj nekaj minut v ljubečem stiku s seboj …)

Z disciplino sončnice, pa naj bo še tako drobna, si sporočimo, da si lahko zaupamo. Da smo na varnem v svojih rokah. Da se podpiramo. To je največ, kar lahko storimo: pripravimo prostor, da nas lahko napolni Svetloba.

In glej: Svetloba pride.

Svetloba je.

V meni, v tebi.

V vseh.

V vsem.

Tudi v temi se iskri.

Refleksija 2020/ vizija 2021

Vsako sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

To sredo, 23. 12. ob 20h zadnji letošnji Zapik s Tino: REFLEKSIJA 2020/ VIZIJA 2021

V zadnjem letošnjem Zapiku bomo v prvem delu z meditacijo, globljim vpogledom vase in vodenim samoraziskovanjem s pomočjo vprašanj pregledali, kaj nam je prineslo iztekajoče se leto: kakšne izkušnje in lekcije, kakšne ljudi (katere pomembne osebe so vstopile v naša življenja, s kom so se vezi zrahljale, kdo ostaja ob nas), kaj nas je polnilo, kaj nas je praznilo, kaj smo ustvarili, česa smo se naučili, kaj spoznali o sebi in svetu …

V drugem delu se bomo odprli viziji 2021: kaj nas kliče, kam kaže naš notranji kompas, kako nas usmerja glas notranje modrosti? Čemu se želimo posvetiti, kaj ustvarjati, graditi? Za kaj pa po drugi strani čutimo, da bi bilo dobro izpustiti, opustiti?

Osvetlimo svetlo plat

Vsako sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

To sredo (16.12.) ob 20h: OSVETLIMO SVETLO PLAT

V tokratnem Zapiku bomo na novo napisali temne zgodbe, ki jih nosimo s seboj in nam jemljejo življenjsko energijo, veselje, (za)upanje.

Osnova duševne odpornosti in vzdržljivosti (“resilience”) je, da zmoremo poleg tistega, kar nas je kakorkoli ranilo, prepoznati tudi, kaj nas je rešilo. To nikakor ne pomeni zanikanja bolečine ali njene legitimnosti, ampak zgolj razširitev perspektive, da ozavestimo notranje in zunanje vire, ki nam dajejo moč za celjenje, zorenje in smisla polno življenje.

“Če me moje sanje ne prestrašijo, niso dovolj velike”: pris(o)tno in sr(e)čno z dr. Sašo Krajnc

“Vse to so samo oznake,” odvrne Saša Krajnc, ko jo vprašam, kako bi jo lahko najbolj primerno predstavila. Mentorica oziroma “coachinja” na poti osebnega zorenja? Psihoterapevtka? Predavateljica, avtorica, kolumnistka? Vse to je, a vse pristno in po svoje, zato, ugotoviva, ne paše povsem v nobenega od predpripravljenih okvirov, predalčkov, škatel.

S svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju osebne preobrazbe nas navdihuje, da se osvobodimo notranjih spon pretirane pridnosti, presežemo strahove in se povežemo z avtentično notranjo močjo. Uči nas sprejemati odločitve, ki odražajo ljubezen do sebe in vodijo v uspešno življenje, izpolnjeno z ljubečimi odnosi.

–> VEČ O SAŠI

Tema Sašine doktorske disertacije iz sociologije, za katero je prejela priznanje za izjemne dosežke in prispevek k znanstveno-raziskovalnemu delu, je bila “temačna”: vpliv spolnih zlorab na konstrukcijo ženskosti. Dobro pozna tematiko travme in njenega vpliva na duševnost. Psihoterapevtsko je posebej usposobljena na področju zdravljenja nekemičnih zasvojenosti. Kot raziskovalka in terapevtka se je zazrla v globino najhujših človeških ran.

Tudi sama pozna občutek čustvenega dna.

Njena pris(o)tnost je svetla, ker je Svetlobo izbrala. Vedno znova. Zavestno. Odločno. Predano.

“Po mojih izkušnjah pot skozi temo neznanega vodi v svetlobo Čudežnega: vodi v pristno življenje, osvobojeno notranjih spon preteklosti, osmišljeno v opravljanju srčnega dela in izpolnjeno z ljubečimi odnosi, ki odražajo našo resnično vrednost,” piše na svoji spletni strani.

S Sašo sva se pogovarjali o preobrazbi iz pridnosti v pristnost, soočanju s strahovi, sr(e)čnosti, meditaciji in ustvarjalnosti.

Plod Sašine ustvarjalnosti je tudi prekrasna Prebudnica, eno najlepših darilc, ki (si) jih lahko podarite za letošnje praznike! –> VEČ O PREBUDNICI

Navdihujoč pogovor s Sašo si lahko ogledate kot videoposnetek ali pa mu samo prisluhnete (zgolj zvočni posnetek na dnu prispevka).

Nekaj utrinkov iz pogovora:

“Pridnost je naučena nemoč.”

“Zanikanje sebe terja veliko življenjske energije.”

“Globoka sprememba pomeni smrt starega jaza. (…) Na svoji poti sem si dovolila nešteto takšnih prehodov iz smrti v življenje. Od tod črpam svoje dostojanstvo in notranjo moč. To je tisto, kar me je zgradilo.”

“Življenje me lahko vrže ob tla, a jaz se bom pobrala, otresla prah s sebe, poravnala krono na glavi in stopila naprej. In tega je sposoben vsak človek.”

“Odrasli ljudje ne moremo biti zapuščeni. Zapustimo lahko le sami sebe, kadar se zatajimo.”

“Če me moje sanje ne prestrašijo, potem niso dovolj velike.”

Ti si To

Vsako sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

To sredo (9.12.) ob 20h: TI SI TO

V tokratnem Zapiku se potopimo v najglobljo Globino, potujemo v prostranost zaslišat Tišino, ki odgovarja na Vprašanje vseh vprašanj: Kdo zares si?

“Ti si To,” pravijo staroindijska duhovna izročila.

Ne le kapljica v oceanu, temveč Ocean v kapljici.

Prostrano Nebo Zavesti, ki (za)objema vso paleto doživljanja.

Duhovno Bitje, ki trenutno okuša izkustvo človeškosti.

Kaj vse to pomeni?

Raziskovali bomo …