Zapik s Tino: USTVARJANJE (P)OSEBNIH OBREDOV

V sredo, 27. oktobra ob 20hZAPIK S TINO: Ustvarjanje (p)osebnih obredov (brezplačno spletno druženje)
povezava do srečanja preko Zooma –> ZAPIK – ZOOM POVEZAVA

Obredi so imeli nekdaj v vseh kulturah pomembno vlogo, danes pa mnogi ustaljene obrede doživljajo kot izpraznjene, brez pravega duha in (p)osebnega smisla. In vendar naše duše hrepenijo po svetih dejanjih, ki bi prebudila, nagovorila in pomirila notranje globine.

V tokratnem Zapiku se bomo pogovarjali o izjemni moči in pomenu obredov, nato pa se bomo v stanju globinske sprostitve povezali z ustvarjalno močjo in vsak zase ustvarili lasten (p)oseben obred, prilagojen temu, kar se bo izkazalo, da trenutno najbolj potrebujemo.

(naslovna fotografija: Emily Bauman on Unsplash)

Zapik s Tino: Ljubezensko pismo telesu

Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 29. septembra ob 20h: LJUBEZENSKO PISMO TELESU

Do svojih teles pogosto gojimo številne zamere. Telo se nam ne zdi dovolj lepo, močno, zdravo, mladostno, gibko … (poljubno vstavi svojo najljubšo pritožbo). V telesu se počutimo nelagodno ali se ga celo globoko sramujemo. Kakorkoli želimo telo “poboljševati”, pa to dolgoročno ne vodi k celostni dobrobiti, če globinskega odnosa do telesa ne spreminjamo iz zavračajočega v ljubečega. To je (lahko) (dolgo)trajen, celo vseživljenjski proces. Pomemben notranji premik lahko doživimo, če ozavestimo, od kod izvirajo morda nemogoče ali celo okrutne zahteve do telesa in se vprašamo: “Res želim pristajati na to?” Prepričanja, ki niso zares naša in se z njimi v sebi sploh ne strinjamo, lahko zavestno opuščamo, namesto njih pa sklenemo novo, ljubečo, podporno in negujočo zavezo s telesom. V tokratnem Zapiku bomo vsak zase in skupaj spisali ljubezensko pismo telesu. Prisrčno vabljeni!

Vrnitev v sedanjost

Zbudila sem se v tesnobnem krču. Hromeč in preplavljajoč občutek groze, ki nima jasnega vzroka. Ali pa ga ima in je tisto, kar jo povzroča, v mojem doživljanju preveliko, preobsežno, da bi se dalo dojeti, poimenovati, kaj šele obvladati.

Diham. Dopuščam si čutiti. Dajem prostor občutkom, da so, kar so in kot so.

Pojavi se želja pobegniti. Kamorkoli, kakorkoli. Samo ne čutiti TEGA.

Nežno jo izdihnem. Ostajam z občutki. S seboj.

Jih objamem.

Se objamem.

Levo roko položim na srce. Desno na trebuh.

Podarjam si ljubečo prisotnost. Podarjam si dovoljenje za pristnost.

Čutim in vem, da sem na varnem v svojih rokah.

V objemu ljubeče prisotnosti, ki me prežema.

Poiščem misel, ki izraža občutke. Poimenovati pomeni podariti si možnost za osvoboditev.

Misel pravi: “Pred mano (ali pred nami) je grozljiva prihodnost.”

Sočutno ji prisluhnem. Opazujem, s čim me polni. Čutim ledeni krč, ki mi stiska trebuh, srce, grlo. Občutek strahotne nemoči, paralizo, ki ne dovoli premika.

Diham.

V objemu ljubeče prisotnosti se krč razklepa.

Čeprav so misli in z njimi povezane podobe preplavljajoče, ohranjam prostor, ki je še bolj prostran in neomajen.

Prostor Miru. Jasnosti.

Stabilno nastanjena v tem prostoru vidim Resničnost, globljo od misli.

Vidim, kaj se dejansko pojavlja – tu in zdaj.

Grozljive prihodnosti ni pred mano – ker je pač (še) ni.

Pred mano je dvoje: 1.) grozljive misli (o prihodnosti) in 2.) obvladljiva sedanjost. Preprosta resničnost trenutka. Sem, diham, doživljam.

Moč se vrne v telo. Zmorem storiti naslednji korak. Samo eno stvar – karkoli to je.

S polno pozornostjo, mirom in ljubeznijo.

To je vse. To je dovolj. To je največ!

“Ne boš zmogla storiti (vsega), kar bi bilo potrebno, zato se bodo zgodile strašne reči,” pravi nova misel.

Modrost pa (po)ve: PO NAJBOLJŠIH MOČEH BOŠ STORILA, KAR JE MOGOČE. IN ZGODILE SE BODO TUDI LEPE REČI.

Ne želim si ukrasti priložnosti, da bi jih videla, občutila, se zanje zahvalila.

Za nesamoumevne Darove bivanja, ki jih ponuja vsak dan, pa naj bo še tako težek in naporen.

Z odprtim srcem in lahnim korakom jim stopim naproti.

******************************

Čeprav pišem v prvi osebi in v sedanjiku, ne pišem (samo) o sebi zdaj.

Pišem tudi (o) tebi, če čutiš tako ali podobno – iz kakršnegakoli razloga.

Nisi sam_a.

Skupaj smo. Čeprav vsak zase in na svoj način izkušamo človeško ranljivost.

Tudi tisti, za katere si ne bi nikoli mislil_a, da kdaj doživljajo kaj sorodnega: saj vendar delujejo tako sijoče, uspešno, nepremagljivo!

Za ljudi s takšno podobo je včasih še huje, saj doživljanje ranljivosti spremlja notranja prepoved: to se meni ne bi (več) smelo dogajati!

Pa se nam.

In zakaj se ne bi?

“Po vsem tem delu na sebi, Tina, pa res ne!” pravi moj notranji kritik. (In mogoče še kdo.) “Je (bilo) torej vse zaman?!”

Nikakor.

Nekoč si nisem znala ustvariti varnega notranjega prostora, v katerem bi svojo človečnost polno občutila in jo objela.

Danes znam. Ali bolje: si vedno znova podarjam priložnost, da se tega učim.

To je vse. To je dovolj. To je največ!

***********************************

Tebi pa, če jo potrebuješ in če te pokliče, podarjam kratko vodeno meditacijo, ki sem jo sestavila te dni in poimenovala VRNITEV V SEDANJOST.

Vabim te, da si, ko bo mogoče, podariš sedem minut, da jo okusiš.

Če ti bo všeč, se vrni k njej, kadar jo potrebuješ. Pa tudi, kadar se ti zdi, da je ne 😉

Lahko si jo prilagodiš, prikrojiš po svoji meri.

Ko jo dodobra spoznaš in ponotranjiš, bo v tebi zaživela svoje življenje in (na)učil_a se boš hitro vrniti v sedanjost, kadar te “odnese”. Stik s tlemi, telo, globok dih, zavedanje okolice, hip hvaležnosti … in že si nazaj: tukaj in zdaj 🙂

Meditacija: vprašanja, odgovori, praksa

V torek, 12. oktobrabra ob 20h: MEDITACIJA: vprašanja, odgovori, praksa (brezplačno spletno druženje)
za povezavo preko Zooma klikni tukaj –> MEDITACIJA: Zoom povezava

Prisrčno vabljeni na brezplačno spletno druženje, kjer se bomo pogovarjali o meditaciji, podelili sveže misli in izkušnje ter zaključili s približno polurno vodeno prakso.

Druženje je namenjeno podpori naše osebne prakse in skupnemu razmisleku o vprašanjih, ki jih odpira. Dobrodošli vsi, ki vas dogodek pokliče, ne glede na to, ali smo že kdaj meditirali skupaj ali ne.

Če se druženja ne morete udeležiti v živo, mi vprašanja lahko pošljete po e-pošti na naslov tina.kosir@gmail.com

Zapik s Tino: Praznovanje zorenja

Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 2. junija ob 20h: PRAZNOVANJE ZORENJA

Prisrčno vabljeni na zaključni predpoletni Zapik! Tokrat bomo praznovali, se veselili in se nagradili. Zakaj, kako in za kaj? Zato, ker si je pomembno vzeti čas, da se poklonimo čemurkoli, kar nam je uspelo, kar smo oviram navkljub speljali. Ne samo zunanjim dosežkom, v Zapiku se bomo veselili tistega, kar pogosto spregledamo: praznovali bomo notranje zorenje. Kaj smo spoznali, kaj smo se naučili, kaj izpustili? Kako smo se okrepili, kako omehčali? Za kaj in komu vse smo lahko hvaležni? Kako konkretno se lahko nagradimo za prehojeno pot?

Vabljeni na Zapik v živo – ker je praznovati skupaj (naj)lepše!

Zapik s Tino: Preobražanje občutkov “ne dovolj”

Vsako drugo sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 19. maja ob 20h: PREOBRAŽANJE OBČUTKOV “NE DOVOLJ”

“Nisem dovolj (vstavite pridevnik po želji)”, “nimam dovolj …”, “ne naredim dovolj … “, “ne znam dovolj …” – tovrstna prepričanja v eni ali drugi obliki bolj ali manj pogosto težijo večino ljudi. Povezana so z morečimi, hromečimi občutki, ki nam jemljejo moč in pogum za pristno, ustvarjalno izražanje in življenje, za udejanjanje podpornih sprememb, ki bi bile v prid tako nam kot širši skupnosti.

Kaj storiti, ko nas preplavijo misli in občutki iz zlovešče “ne dovolj” kolekcije?

V tokratnem Zapiku se bomo z njimi ljubeče in odločno soočili, jih ozavestili, si iskreno ogledali, kako vplivajo na naše počutje in delovanje, se vprašali, od kod izvirajo (je to “moje” ali je prtljaga, ki sem jo nezavedno sprejel-a?). Namesto utapljanja v samopomilovanju bomo najprej ozavestili notranje in zunanje vire moči, nato pa tiste “ne-dovolj”e, ki bodo tega vredni (ker so povezani s pristno notranjo željo po rasti, zorenju …) preobražali v gorivo za spremembe, ki jih resnično želimo.

(Primer: “ne dovolj” misli-občutke, povezane z videzom, lahko predelamo v zdravo motivacijo, kot je “želim ljubeče in spoštljivo skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje”)

Lastno življenje ustvarjalnih sil

Navdihovalnica je našla pot v knjigo!

In to kakšno! V knjigo Ustvarjalke, ki je navdihnila to Navdihovalnico. Navdih je kot dih … Kroži in se oplaja.

Navdihovalnico sem napisala sredi septembra 2017, ko sem ravno pisala sklepna poglavja svoje doktorske disertacije.

To poletje sem raziskovala ustvarjalnost. Počasi zaključujem »projekt«, kakor mu pravim, ker še nisem našla boljše besede (in ker mu ne maram reči tako, kot se mu uradno pravi), ki je intenzivno z menoj že zadnjih pet let (na deset let podlage). Več o njem morda napišem, ko bo zaključen in rojen, ampak za razmisleke, ki se mi porajajo ob njem, to, kaj je, niti ni važno.

Vzgib zanj je bil – in še je – notranji. Porodil se je iz radovednosti, veselja do raziskovanja, učenja in premišljevanja. Skoraj vsak korak na (notranjih in zunanjih) poteh, na katere me je popeljal, je bil plod živega navdiha. Poseben izziv »projekta« je, da se je hotel zgoditi v obliki, ki je lahko zelo toga in je vezana na zunanjo potrditev družbenih institucij. Forma »projekta« je takšna, da veleva produktivnost. Bistvo in srce »projekta«, kot ga čutim, pa ravno obratno – živo utripa samo, če ga poganja ustvarjalnost. Zato sem v zadnjem času veliko razmišljala o tem, kako občutim razliko med njima. In se vedno znova opogumljala za ustvarjalni pristop namesto produktivnostnega.”

Takrat se zaradi intenzivnega študija in pisanja nisem kaj dosti družila (se mi zdi, kot bi v življenju preživela že kar nekaj karanten, ha ha), zato so me še posebej razveseljevala naključna srečanja, ki so se mi vedno manj zdela naključna, pa vedno bolj “na ključ” …

Včeraj sem naključno srečala Ustvarjalko, ki jo zelo cenim in za katero vem, da ravno pripravlja novo knjigo. »Ampak moje knjige nastajajo zelo počasi,« mi je rekla skoraj opravičujoče. Mislim, da tako nastaja večina kvalitetnih reči in mislim, da smo danes na to že preveč temeljito pozabili. Tu vidim temeljno razliko med ustvarjalnostjo in produktivnostjo: produktivnost vodi do produktov, njen potek je mogoče načrtovati in nadzirati, pospraviti v urnik, »time-line«, »time-frame«. Ustvarjalnost pa terja čas, posvečenost, je muhasta, izmuzljiva kot živo srebro, nepredvidljiva, do cilja vodi po ovinkih ali pa pripelje drugam, kakor je sprva kazalo. Produkt produktivnosti so produkti, ki so lahko tehnično brezhibni, a vendar nimajo tistega »nekaj več«, kar lahko porodi izključno ustvarjalnost: življenja. Pri knjigah, recimo, kot bralka izrazito začutim – seveda pa ne mislim, da je ta občutek nezmotljiv – ali je knjiga produkt, ki ga je avtor/ica hotel/a napisati, ker je fensi napisati knjigo, ali pa se je knjiga »hotela napisati«. In bolj se me dotaknejo knjige, ki so se »hotele napisati«, tudi če so napisane slabše od tistih, za katerimi stoji Ambicija. Seveda pa je najlepše, kadar se srečata in prepleteta pristen navdih in vrhunska veščina.

“Ustvarjalka, ki jo zelo cenim,” je Irena Cerar, knjiga, o kateri je bilo takrat govora, pa so njene Pravljične poti brez meja, ki so ravno te dni ugledale luč sveta!

Knjiga je nastajala pravljičnih sedem let, da je dozorela in se rodila, pa se je bilo treba soočiti s številnimi ovirami. Takole piše Irena v knjižici Potepuški okruški, v kateri je zbrala številne zgodbe, utrinke in refleksije, ki so jo našli v letih nastajanja Pravljičnih poti brez meja:

Takole se je nadaljevala Navdihovalnica:

Produktivnost je plod pospravljenih pisalnih miz, urejenih urnikov, delovne discipline, veščega načrtovanja in veličastne zmage nad pastmi prokrastinacije. Produktivnost multitaska in zmore vse. Ustvarjalnost je v primerjavi z njo neugledna in razcapana. Zahteva čas, veliko časa in popolno posvečenost eni stvari. Potem pa veliko tega časa  prelije v sanjarjenje, strmenje v prazno in na videz odvečne odvode. Produktivnost nagrajuje z občuki moči, nadzora in obvladovanja. Ustvarjalnost sodeluje z navdihom, ki se dolgo ne javi in na katerega je treba čakati v potrpežljivi razpoložljivosti. Produktivnost je zloščena kot oglasno sporočilo. Ustvarjalnost je skuštrana kot življenje samo.

Produktivnost producira plastične produkte. Ustvarjalnost kliče in poraja živost, tudi kadar se ne manifestira v končnem izdelku. Je bolj pot kot cilj. Ustrvarjalnost je izraz Življenja – Življenje v vseh svojih oblikah je spontano in naravno ustvarjalno.

Brala sem, da smo ljudje v svoji kratki karieri (glede na svetovno zgodovino) uspeli sproducirati že toliko plastike, da so plastični delci že preželi prehransko verigo. V morjih bo menda kmalu več plastike kot rib. Še malo, pa bomo – če se ne bomo prebudili – življenje na tem planetu temeljito zadušili. Mislim, da to ne velja samo dobesedno, v materialnem svetu, ampak je enako tudi v duhovnem. Plastik fantastik izdelki zapovedane produktivnosti polnijo tudi oceane kulture, umetnosti, znanosti. Tudi to so oceani, v katerih bo kmalu – če že ni – več plastike kot rib.

In zato se je – vsak dan znova, z vsem pogumom, kar ga premoremo – nujno odločiti za Ustvarjalnost. Si ji dovoliti zaupati. Kajti izkaže se, da svoji nepredvidljivi in nepreračunljivi naravi navkljub (ali pa ravno zaradi nje?), Ustvarjalnost – kot Življenje – vedno najde Pot.”

Pa še eno (ne)naključje: ravno v tem času intenzivno razmišljam o ustvarjalnosti, ki je osrednja tema pomladnih tečajev Joga – pot navznoter. Če želite, se na posnetke spletnih vadb (ki vključujejo moje žive navdihovalnice na temo ustvarjalnosti + celostno vadbo za utelešanje ustvarjalnosti), ki bodo na voljo do 1.7., še vedno lahko naročite 🙂

Zapik s Tino: Destiliramo jezo

Vsako drugo sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 5. maja ob 20h: DESTILIRAMO JEZO

Na demokratičnih volitvah za izbiro enega od preteklih Zapikov, ki bi si ga želeli doživeti ponovno (ali prvič, če ste ga zamudili) je z velikim naskokom zmagala tema DESTILIRAMO JEZO.

Jeza je pomembno in mogočno čustvo, predstavlja pa izziv, kako ravnati z njo: večinoma jo ali potlačimo ali pa z impulzivnimi jeznimi izbruhi naredimo veliko škode. Kako najti tretjo pot in življenjsko silo, ki jo v nas prebudi jeza, uporabiti za dobro?

V tokratnem Zapiku bomo brez obsojanja ozaveščali jezo, osvetljevali zunanje in notranje vzroke zanjo, nato pa jo “destilirali” – osvobajali škodljivih primesi, kot so sovražnost, zagrenjenost in uničevalnost.

Destilat jeze je živa moč, ki jo zavestno usmerimo, da dan za dnem vztrajno ustvarjamo tisto, v kar verjamemo, se zavzemamo za svoje vrednote in varujemo, kar nam je drago.

Zapik s Tino: “Želim” namesto “moram”

Vsako drugo sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 21. aprila ob 20h: “ŽELIM” NAMESTO “MORAM”

Kako pogosto nam življenje ugrabljajo različni “moraši”?

Občutki zunanje in/ali notranje prisile, ki so dušeči in moreči?

So (vsi) “moraši” res tako nujni, velepomembni in neizpodbitni, kot se delajo?

V tokratnem Zapiku jih bomo osvetlili, ozavestili, predihali, premislili … Se nekaterih osvobodili, druge pa preobrazili, tako da jih bomo povezali z globljim, srčno občutenim smislom, ki mu služijo.

Osvobajanje in preobražanje “morašev” je proces, ki nas iz položaja nemočne žrtve prisil vodi v polno moč prevzemanja odgovornosti za prebujeno odločanje in ravnanje tudi znotraj življenjskih okoliščin, na katere imamo omejen vpliv.

Zapik s Tino: Potovanje skozi vsečasje

Vsako drugo sredo ob 20h brezplačna navdihovalnica + vodeno samoraziskovanje, meditacija ali sproščanje preko Zooma! Pridruži se s klikom na povezavo –> ZAPIK S TINO
Predhodne prijave niso potrebne. Povezava vodi do Zoom srečanja, tako da klikni nanjo ob sredah ob 20h ali par minut prej
.

(Če želite in imate možnost lahko Zapik s Tino in druge moje dejavnosti podprete z nakazilom v višini po svoji izbiri. Več informacij in podatki za nakazilo na povezavi –> PODPORA )

V sredo, 7. aprila ob 20h: POTOVANJE SKOZI VSEČASJE

Kaj je “vsečasje”? Duhovna izročila govorijo o času onkraj kronološkega časa, v katerem se srečujejo vsi časi. Dostop do vsečasja se odpre v meditativni naravnanosti, saj je dojemanje časa povezano s stanjem zavesti. Aboridžinski izraz za to stanje zavesti-časa se prevaja kot “dreamtime” (sanjski čas) ali “everywhen”.

Vsečasje porojeva sanje, vizije, uvide.

V tokratnem Zapiku bomo raziskovali vsečasje in potovali skozenj. Zakaj? Ker je potovanje skozi vsečasje navdihujoče in celo zdravilno.

Odpravili se bomo v preteklost v trenutek, ko nam je bilo težko in z današnjim znanjem ter modrostjo potolažili osebo, ki smo bili takrat. Pogovarjali pa se bomo tudi s svojim prihodnjim, zrelim jazom in prisluhnili, kaj nam sporoča.

Pripovedovala vam bom o svojem raziskovanju brezčasja s pomočjo sanj in z vami delila navdihe za (dolgo)trajnejša popotovanja, ki presegajo čas enega Zapika.