Pogovor z notranjo modrostjo

Danes vam podarjam posebno meditacijo – vizualizacijo, ki je ena najbolj priljubljenih med mojimi sopotnicami in (redkimi, a zato še posebej dragocenimi!) sopotniki na poti navznoter. Meditacijo sem “namešala” iz različnih sestavin, ki so se na mojih lastnih potovanjih navznoter izkazale za posebej blagodejne – vsebuje ljubečo naklonjenost, vizualizacijo, vživljanje v različne vloge in samoopazovanje s točke spremenjene perspektive … Skratka prava mala pustolovščina! Preden se je lotimo pa še nekaj misli o notranji modrosti (lahko jih seveda tudi preskočite 😉 – posnetek meditacije najdete na dnu zapisa). 

Kaj je notranja modrost?

Notranja modrost je izraz brezmejne vednosti, ki je temeljna narava nezastrte Zavesti.

Nezastrta Zavest pa je tisto, kar v svojem bistvu in najbolj zares smo.

Vsi smo v resnici modri in vsevedni. Kaj to pomeni? Pomeni, da globoko v sebi vemo prav vse, kar je potrebno vedeti, takrat, ko je to potrebno (in ne prej!).

Ker živimo v svetu dvojnosti, pa je obenem res tudi natanko nasprotno: namreč da smo vsi hkrati tudi bolj ali manj “nori”. Pa ne (samo) v smislu duševnih bolezni in/ali motenj, kot jih razume sodobna psihiatrija, temveč v še bolj temeljnem smislu: “norost” je po razumevanju azijskih duhovnih izročil vsakršna ne-modrost, nevednost (sanskrtsko avidya) o resnični naravi reči, kot se kažejo nezastrti Zavesti. Povzroča vsa duševna stanja, ki niso mir, modrost, sočutje/ljubezen in radost (natančneje sem o tem pisala prejšnjič v zapisu Onkraj nevroz.)

Dobra novica, nekakšno “veselo oznanilo” azijskih modrostnih tradicij, je, da smo “nori” vedno samo na površini, medtem ko smo v globini modri. (Bolj kunštno se temu v indijski filozofiji pravi, da je modrost kot izraz čiste Zavesti  absolutna, medtem ko je nevednost zgolj relativna.)

Vsi duhovni postopki in veščine so namenjeni zgolj odstiranju kopren, da lahko izvorna notranja modrost zažari v čim polnejšem siju.

Kako prepoznamo notranjo modrost?

Kako med številnimi notranjimi glasovi in silnicami, ki nas vlečejo v različne smeri, prepoznamo glas notranje modrosti?

“Povej, s kom se družiš in povem ti, kdo si!” bi lahko rekli. In pa, kot pravi Sveto pismo: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali.”

Kakor zunaj, med ljudmi, tako znotraj, v nas.

Notranja modrost vedno prihaja v dobri družbi skupaj z mirom, sočutjem-ljubeznijo in radostjo. Nemogoče je biti v stiku z notranjo modrostjo in biti obenem nemiren, neljubeč in depresiven. Zato je najboljši način, če želimo priklicati modrost, da na obisk povabimo njene prijatelje – da se umirimo, razvijamo ljubečo naklonjenost, gojimo radost (npr. s praksami hvaležnosti).

Če sledimo napotkom notranje modrosti, ti (dolgoročno) vedno vodijo k povečanju miru, sočutja-ljubezni in radosti za nas in druge, čeprav nas lahko usmerjajo na nelahke in nelagodne življenjske poti. (Po mojih izkušnjah je večinoma tako – (vsaj moja) notranja modrost ima očitno rajši naporne gorske stezice od obljudenih avtocest …)

Kako okrepiti stik z notranjo modrostjo?

Krepitev stika z notranjo modrostjo (ali stika s seboj, če hočete) je temeljni namen poti navznoter.

Temeljiteje ko se posvetimo krepitvi stika s seboj, večji del našega življenja prežema. V najvišjem smislu je vse življenje, vsak trenutek (lahko) duhovna praksa – in v vsakem trenutku se (lahko) izražajo njeni sadovi.

Vključevati v svoje življenje čim več tistega, kar nas umirja, radosti, polni in navdihuje in čim bolj omejevati vse nepotrebno, kar nas prazni, nervira, hromi in siromaši.

Sredi zunanjega (okolica) in notranjega hrupa (misli) tihi glas notranje modrosti  preslišimo. Zato je največji izziv, kako ta glas okrepiti, da ga bomo lahko zaznali.

Včasih naša notranja modrost spregovori skozi zunanje vzpodbude – skozi ljudi ali knjige, ki nas navdihujejo. Ko slišimo ali preberemo nekaj, s čemer se naša notranja modrost strinja, se nam zgodi “a-ha!” moment, ki nas čudežno prebudi in oživi. Bodite pozorni na takšne trenutke!

V spodnji meditaciji pa svoji notranji modrosti “posodimo” podobo nekoga, ki jo/ga doživljamo kot utelešenje modrosti.

Ta praksa je po mojih izkušnjah resnično osupljiva …

… ampak dovolj besed: poskusite in izkusite sami!

 

 

PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Onkraj nevroz

Moj današnji navdih izvira iz tibetanske budistične prakse, imenovane »lojong«. »Lojong« je neke vrste navdihovalnica – 59 kratkih modrostnih izrekov, ki pa človeku ob redni praksi sčasoma spontano zlezejo pod kožo. Sama uporabljam lojong »v izvedbi« Peme Chödrön (Pema Chödrön’s Compassion Cards – Teachings for Awakening the Heart in Everyday Life): karte, ki imajo na eni strani lojong navodilo, na drugi pa Pemin komentar, pojasnilo. Praksa mi je res všeč in jo vsakodnevno izvajam že več let (tudi ni časovno zahtevna ;)). Prav zanimivo je opazovati, kako se izreki počasi usedajo v spomin in se začenjajo samodejno aktivirati v vsakdanjem življenju kot notranji odgovori na kakšno konkretno situacijo.

Moj današnji lojong pravi: » Uri se v treh težkih rečeh.« In kaj so tri težke reči? Pemin komentar pojasnjuje: »Tri težke reči (ali tri težavne prakse) so: 1. prepoznati svojo nevrozo kot nevrozo, 2. se ne odzvati, kot smo vajeni, temveč narediti nekaj drugače, da prekinemo nevrotični vzorec, in 3. privzeti takšno prakso kot način življenja.«

 

train 2

Kako prepoznamo svojo nevrozo? Modrostne tradicije učijo, da se tisto, kar najgloblje in najbolj zares smo (kakorkoli to imenujemo: duša, čista zavest, božanska iskra, narava Buddhe …) izraža kot globok notranji mir, radost, ljubezen, sočutje in modrost. Kadarkoli smo v stanju, ki ni vse našteto, smo padli v nevrozo! Nevroza je kot oblak, ki prekrije nebo naše zavesti – a sonce naše prave narave vseeno nemoteno sije naprej. Nevroza je pravzaprav identifikacija s tem oblakom in pozaba pristne sončnosti.

Prav mogoče je vse življenje preživeti v konstantnih nevrozah in tudi zatrdno verjeti, da sonca sploh ni.

Modrostna izročila pa zagotavljajo, da ne le, da sonce je – tam daleč nekje v onostranstvu …, ampak tudi, da sonce vedno že je in to kar v nas. Sonce je, kar zares smo, oblaki pa ga samo začasno prekrivajo (celo če ta »začasno« pomeni eno celo človeško življenje).

Zato je trpljenje v najglobljem smislu vedno »prazno« (kot oblaki) in tudi nepotrebno, čeprav je bolečina neizbežna. V svetu dvojnosti in prerajanja (indijske tradicije mu pravijo samsara), je fizična bolečina (od majhnih neprijetnosti do hudih bolečin) (vsaj v določeni meri) neizbežna, kakršnokoli duševno trpljenje pa je posledica neveščega, privajenega odziva na pojave, ki so načeloma nevtralni. Buddhovo sporočilo je izrazito optimistično: obstaja pot iz trpljenja! Bolečini (trije njeni najočitnejši obrazi so bolezen, staranje in smrt)  smo sicer podvržena vsa živa bitja, medtem ko se je trpljenja (duševne bolečine) mogoče popolnoma odvaditi s predanim in celovitim urjenjem v drugačnem odzivanju. Tako se samsara preobrazi v nirvano in prebujeni človek (kar dobesedno pomeni »buddha« – »buden«; potencial za to prebujenje pa imamo vsi) lahko živi tudi sredi pekla, pa v sebi nosi nebesa.

Poti iz klešč nevroz je veliko. Eden od silno preprostih in dostopnih, ampak neverjetno močnih in učinkovitih pristopov je Delo po sistemu Byron Katie .Sama se mu intenzivno posvečam od lanskega poletja, ko je resna bolezen moje mame povzročila, da sem se soočila še z novo paleto nepredelanih nevroz, od strahu pred prihodnostjo do objokovanja situacij iz otroštva. Postopka sem se priučila iz knjig in gradiv Byron Katie, ki so brezplačno dostopna na spletu (tudi v slovenščini na tej povezavi) – nisem bila na nobenih delavnicah, pa sem s pomočjo Dela vseeno doživela tolikšno olajšanje in osvoboditev, da sploh ne morem ubesediti. In ubesediti tudi ni pomembno – pomembno je živeti! Najbolj jasen dokaz, da Delo »dela«, je zame to, da se učinek zelo konkretno kaže v odnosih z bližnjimi, ki to tudi prepoznavajo. Predvsem pa v odnosu do sebe: v veliko jasnejšem občutenju svoje resnice (ki se začne z jasnim razlikovanjem med resnico in nevrozami!), v postopnem opuščanju nevrotične vloge žrtve in v (še večjem) prevzemanju odgovornosti za življenje v skladu s svojo resnico.

Princip Dela je zelo preprost: kadarkoli se znajdeš v nevrozi – torej kadarkoli si v stanju, ki ni mir, radost, jasnost in ljubezen! – poiščeš misli/ prepričanja, ki porajajo to stanje. Pri tem so lahko v veliko pomoč delovni listi, ki so brezplačno dostopni na BK spletni strani, še nekaj dodatnih učinkovitih metod pa je v knjigi »Loving What Is« (»Ljubiti življenje, kot je«). Ena, ki mi osebno pomaga, je, da enostavno zapisuješ, kar se ti plete po glavi, ko si v mučnem čustvenem stanju. Iz zapisanega nato izluščiš ključne, osrednje misli/prepričanja (zelo kratko in jedrnato) ter jih prevprašaš in preobrneš.

Štiri vprašanja so: 1. Ali je to res? 2. Ali je to absolutno res? 3. Kako se počutim in kako delujem, kadar verjamem tej misli/prepričanju? 4. Kako bi se počutil(a) in deloval(a) brez te misli/prepričanja? Odgovori se morajo pojaviti iz globin, iz notranjega uvida iz Srca in telesa (in ne iz klepetavega uma, ki že itak poraja nevrozo), zato Katie vedno poudarja, da »je Delo meditacija«. Po prevpraševanju izvorne misli še preobrneš v njihovo nasprotje in opazuješ, ali je kateri od teh preobratov enako resničen ali celo resničnejši od izvorne misli.

Kako prepoznaš resnico? »Resnica osvobaja,« uči Sveto pismo. Ob preobratih, ki so resničnejši od izvornih misli, v sebi začutiš občutek osvobojenosti, jasnosti, olajšanja – tudi če je resnica neprijetna in bo ravnanje v skladu z resnico zahtevalo ogromno notranje moči (po mojih izkušnjah je pogosto oziroma večinoma tako).

»Kdo si brez zgodbe?« vedno znova sprašuje Katie. Naše nevroze stalno napletajo notranje zgodbe in notranje zgodbe ustvarjajo nevroze … To je začaran krog – ki pa ga je mogoče prekiniti.

Brez zgodbe smo mirni, radostni, ljubeči, sočutni in modri.

Zato poti iz trpljenja obstajajo, a nobena ni lahka.

Kar je lahko, a neizpolnjujoče in neosrečujoče, je jamrati in se pritoževati pa nič spremeniti.

Živeti v skladu s svojo resnico pa je izpolnjujoče, osrečujoče in navzven deluje lahkotno. Je tudi preprosto in enostavno – ni pa lahko. Zahteva stalno urjenje v »treh težkih rečeh«. Stalno budno soočanje s svojimi nevrozami in njihovo aktivno razreševanje.

To je Delo, ki ga kar noče in noče biti konec (vsaj pri meni še ne – vrelec nevroz se zdi neizčrpen …), a vsak korak iz oblakov je neizmerno osvobajajoč in globoko smiseln.

Življenje je prekratko in predragoceno, da bi ga zapravili za vztrajanje v nevrozah.


 

PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje.

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

“Kar polni, je prisotnost tu in zdaj”

Z ljubo prijateljico, dušno sestro in navdihovalko Vesno Juvan sva se pogovarjali o prisluškovanju modrosti maternice, povezanosti maternice in srca, o spoštovanju cikličnosti življenja, o Sebstvozavesti, stiku z najglobljim bistvom in o resnični ustvarjalnosti. 

(avtorica fotografije: Blanka Kroflič)


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Notranji kompas veselja

Življenje nas najprej povabi k učenju in rasti s pomočjo veselja. Če se ne odzovemo, nas povabi znova. In znova. In znova. Če se še vedno nočemo premakniti (ali obmirovati, karkoli že je naša lekcija), življenje zavzdihne, skomigne z rameni in nas (na)uči, kar želi, preko bolečine. 

To teorijo sem prvič slišala od Marthe Beck Nikakor ni mišljena absolutno – se pravi da vsi ljudje, ki iz kakršnegakoli razloga trpijo, trpijo zato, ker se niso hoteli učiti s pomočjo veselja. Seveda ne! Je zgolj navdih, da pozorno prisluškujemo navznoter, opazujemo,  kako pogosto zavrnemo povabila veselja in raziskujemo, kam nas to vodi.

Ko to jasno (u)vidimo, pa zberemo pogum, da se (na)učimo ponovno zaupati notranjemu kompasu veselja – kot mu povsem naravno zaupajo otroci, preden jih “pokvarimo”.

Govorica radosti

Kulturno smo pogojeni, da veselju ne smemo zaupati, češ da je zavajajoče in nas bo odvedlo v napačno smer. Bistvo zrelega, odraslega življenja naj bi bilo, da smo sposobni čim dlje, čim bolj vztrajno in zavzeto početi čim več reči, ki nas ne veselijo. (OK, malo pretiravam – ampak bojim se, da ne preveč.)

Morda se je veselja prijel slab sloves, ker ga površno zamenjujemo z užitkom in ugodjem. Proti užitkom sicer nimam nič, da ne bo pomote, so pa minljivi in tudi varljivi, če zmotno verjamemo, da nam bodo prinesli globljo in trajnejšo izpolnitev. Lahko si privoščimo neskončno užitkov, pa to v nas ne bo prebudilo veselja in živosti.

Po drugi strani pa lahko veselje, vedrino, radost in živost ohranjamo tudi sredi zelo težkih in neugodnih okoliščin.

Modreci pravijo, da je radost narava naše duše.

Radost se od znotraj oglasi, ko duša (za)živi.

Nasprotje veselja zato ni napor, neugodje, celo bolečina ne. Nasprotje veselja je “duhamornost” – čudovita slovenska beseda, ki vse pove. Od občutenja veselja nas odreže tisto, kar “mori duha”.

Obujanje veselja

Ko se v sebi počutimo otopelo, ko v tem, kar počnemo in kakor živimo ne občutimo smisla (čeprav se racionalno naše delovanje lahko zdi zelo smiselno in je tudi bogato družbeno nagrajeno!), ko nas požira notranja praznina … Takrat od te notranje črne luknje (lahko) bežimo (tudi) v intenzivna občutja in doživetja – tako da se navzven zdi, da živimo in uživamo na polno.

Samo umiriti se ne moremo.

Resnična, globoka radost, ki je izraz naše notranje polnine, pa hodi z roko v roki z mirom. Je sproščena. Igriva. Spontana. V njej ni hlastanja po več in več. Je čuječa  hvaležnost za darove življenja.

Je čudenje neizčrpni čarobnosti bivanja.

Govorica veselja je zelo individualna, povezana z edinstvenostjo naše osebnosti in trenutnega obdobja. Kar nekoga veseli, lahko nekoga drugega mori. In kar nas je veselilo pred letom dni, nas danes morda več ne poji. Življenje je stalno spreminjajoč se, skrivnosten tok.

Za obujanje in raziskovanje svoje osebne govorice veselja toplo priporočam meditacijo darovi življenja, o kateri sem več napisala zadnjič.

Onkraj “morašev”

Ena mojih najljubših vaj samoraziskovanja, ki si jo privoščim vsaj enkrat mesečno, je prisluškovanje notranji motivaciji, ki namesto iz občutkov dolžnosti (“moraš”) izvira iz veselja, miru in občutenja notranje polnine.

O vaji sem že pred časom pisala na dolgo in široko  :), tokrat pa bi vas rada na kratko ponovno spomnila nanjo.

Obdobje, ki ga preživljamo, je za marsikoga lahko tudi priložnost globlje in jasneje ozavestiti, kam se želimo usmeriti v prihodnje.

Predlagam, da si za spodnji pogovor s seboj vzamete vsaj kakšno urico in pričnete z meditacijo ljubeče naklonjenosti in počivanja v srcu, ki je odličen uvod v vajo.

 

1. Dovolite si iz srca in z vsem telesom občutiti: Kaj bi počeli, če vam ne bi bilo treba služiti denarja, če ne bi bilo treba nikomur ustreči, nikomur ugajati? Dovolite, da se notranja vizija jasno izoblikuje.

2. Zapišite si, kar se vam je razkrilo. (Pisanje je zelo pomemben korak, ko si dovolimo ne samo občutiti, ampak tudi s pisanjem izraziti svoje srčne želje, pridobimo veliko jasnost.)

(Temu seznamu pravim “seznam srčnih želja” ali “notranji kompas veselja” ali “srčne smeri”.)

3. Na drug seznam si zapišite vse tisto, kar občutite, da vas ovira, da stvari s svojega srčnega seznama ne morete početi ali pa jih ne morete početi v tolikšni meri, kot bi si želeli.

(Temu seznamu pravim “seznam moraš-ev”.)

4. Ponovno zaprite oči in se sprostite v meditativno stanje ljubeče prisotnosti.

5. V umirjenem stanju ljubeče naklonjenosti ponovno preglejte “seznam moraš-ev”:  izberite eno stvar s seznama, ki jo lahko zmanjšate, si olajšate (morda poiščete pomoč) ali celo prečrtate. Ob tej stvari na seznamu natančno napišite, kako in kdaj jo boste zmanjšali ali opustili. Zaprite oči in občutite olajšanje, sprostitev, ko ste pomanjšali ali odpustili enega od svojih “moraš-ev” 😉 Ozavestite občutek prostora, ki se odpre, časa, ki je zdaj na voljo za nekaj drugega.

6. Čas, ki se je sprostil, namenite eni od stvari s seznama srčnih želja. To si tudi zapišite:  katero stvar s seznama srčnih želja lahko počnete v času, ki ste ga pridobili? Čim bolj jasno si zapišite svoj načrt. Tako vaša odločitev, namera pridobi moč, postane zaveza sebi, svoji srčni smeri.

7. Ponovno zaprite oči, se sprostite v meditacijo in opazujte, kako se počutite po vaji.

ZA KONEC: Ne skrbite, če vaš notranji kompas srčne smeri kaže v drugačno smer od življenja, ki ga trenutno živite. Pomembno je, da stopite v stik s srčnimi željami in jim vedno znova prisluhnete. Če ne morete narediti velikih sprememb, naredite tiste majhne spremembe, ki jih lahko. Nikoli ne podcenjujte moči majhnih sprememb! Iz majhnega raste veliko. Ko naredimo tisto malo, kar je že zdaj možno, pridobimo moč za nadaljnje korake. 


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Darovi življenja

Danes objavljam kratko večerno meditacijo (lahko jo izvajate tudi leže in uporabite kot sproščanje pred spanjem), namenjeno ozaveščanju darov, ki nam jih je prinesel dan. 

Vsak dan, pa naj bo še tako teman in težak, prinese kak čudežen, čaroben trenutek – Dar. To je moja empirična, se pravi z opazovanjem in izkustveno podprta 🙂 ugotovitev na podlagi že več kot desetletje trajajoče navade, da vsak dan zaključim z ozaveščanjem darov.

V tem desetletju se mi je zgodilo že vse, kar psihologi uvrščajo na seznam najbolj stresnih reči – smrt in resne bolezni bližnjih, ločitev, več selitev, finančne težave, težke izgube, večja razočaranja … tako rekoč “ni da ni” 🙂

A nič od navedenega ne doživljam kot tragično, ampak kot življenjske izkušnje, ki nas brusijo, poglabljajo modrost in sočutje. Če le ne spregledamo Darov, ki nam jih Življenje milostno postavlja na pot in ne zamudimo priložnosti, da se z njimi napojimo, okrepimo, umirimo in navdihnemo.

To pa še zdaleč ni tako lahko, kot se sliši. Pogojeni smo, da opazimo, kaj je v življenju narobe in tudi če je kaj slučajno še prav, razmišljamo, kako bi lahko šlo po zlu. To je sijajen recept, da iz svojega življenja ustvarimo pekel, tudi če nam gre dobro ali celo odlično.

Pogojeni smo tudi, da se nam to zdi plemenito. Le kako bi si lahko o svetu mislili kaj drugega kot vse najslabše, ko pa je povsod toliko trpljenja?! Saj si vendar ne zatiskamo oči!

Moje skromno mnenje, ki pa ga ne bi želela nikomur vsiljevati, je, da z utapljanjem v ciničnem malodušju prav nič ne pripomoremo k lajšanju trpljenja kogarkoli. Namerno usmeriti pozornost k dobremu, svetlemu, navdihujočemu, ne pomeni zanikati vsega ostalega – pomeni napojiti se s tistim, kar je na voljo, da okrepimo zalogo notranje moči in svetlobe in da se bomo s težkim ter bolečim v svojem življenju, življenjih bližnjih ali v svetu lahko konstruktivno soočili.

Zato se vsako jutro znova odločim: “Danes sem čuječa. Opazim darove, ki jih prinaša življenje, in jih polno občutim.”

Vsak večer v mislih podoživim dan in ozavestim vse tisto, kar doživljam kot Dar – karkoli, kar me je razveselilo, umirilo, navdihnilo ali kakorkoli napojilo.

Najčarobnejši Dar dneva si zabeležim v posebej za to namenjeno beležko – dnevnik. Kako čudovito je ob koncu tedna, meseca, leta … ponovno prebirati zapisano! Res, to je ena mojih najljubših vaj – tako zelo enostavna, pa tako zelo dragocena … Toplo priporočam!

Vodeno meditacijo Pregled dneva: Darovi življenja lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!


Sporočila sanj

V prejšnjem zapisu sem pisala o dragocenosti dnevnika sanj in objavila vodeno sproščanje z afirmacijo za pomnjenje sanj. Tokrat pa nekaj misli o tem, kako se odpreti sporočilom sanj in vodena meditacija, ki vam je pri tem lahko v pomoč.

Najprej hvala vsem, ki ste že preizkusili vodeno sproščanje Svetlobno telo in afirmacija za pomnjenje sanj in mi zaupali svoje izkušnje. No, prav vsi, ki ste se oglasili, ste zaspali še pred koncem sproščanja in prespali tudi afirmacijo 🙂 Nekateri ste si sanje kljub temu zapomnili, drugi pa ne. Vsekakor si sproščanje lahko prilagodite tako, da si namero ponovite takoj na začetku. Torej takoj, ko se uležete in zaprete oči, si 5-10x ponovite v mislih: »Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.« (Afirmacijo sem se naučila od sijajnega učitelja čuječnosti spanja in sanj Charlieja Morleya, ki sicer priporoča še večje število ponovitev – 21. Po mojih izkušnjah namera deluje tudi v manjših dozah, lahko pa sami eksperimentirate, kaj najbolje deluje za vas.)

Meditacija in/ali sproščanje pred spanjem lahko zelo pomagata, da si sanje bolje zapomnimo, a verjetno najpomembnejši, ključni element sanjske prakse je, da si sanje zapišemo, takoj ko se zjutraj zbudimo (kot sem vam zaupala že zadnjič, se sama s sanjskim dnevnikom odpravim kar na WC in si sanje zapišem sedeč na školjki ;)) Sanje si zapišemo, tudi če se nam ne zdijo pomembne. Veliko sanjskih sporočil se lahko razjasni že z zapisovanjem.

Zaslišati sporočila sanj

Pogosto pa jezika sanj ne moremo razumeti racionalno. Sanje govorijo v skrivnostnem jeziku podob in občutij. Kako jim prisluhniti? Kaj pomeni, ko sanjam nek simbol? Zakaj se je v mojih sanjah pojavila določena oseba?

Pristopov k razlagi sanj je veliko – od razlage simbolov s pomočjo sanjskih knjig do različnih oblik analize sanj.

V moji osebni praksi sanj je pravo revolucijo povzročil pristop, za katerega sem izvedela iz knjige ljube mi navdihovalke Marthe Beck Steering by Starlight. Po tem pristopu globlje sporočilo sanjskega simbola razvozlamo tako, da se s simbolom poistovetimo. Če ima v mojih sanjah npr. pomembno vlogo drevo, si v notranji viziji čim bolj jasno predstavljam, da sem to drevo. Kaj sporočam sanjalki?

Enako velja za živa bitja in osebe, ki se pojavljajo v sanjah. Tudi če sanjam realno osebo ali v sanjah samo podoživljam dogodek, ki se je zgodil tokom dne (ali nekoč v preteklosti), uporabim enak pristop. To še posebej velja za bitja, ki imajo v sanjah negativno vlogo, ki me kakorkoli ogrožajo, jezijo … Osebe/bitja lahko v sanjah govorijo in počnejo eno, a ko se v meditaciji poistovetim z njimi in se vprašam, kaj je njihovo globlje sporočilo, se lahko razkrije nekaj čisto drugega …

Nočne more kot darilo: soočenje in integracija bolečih vsebin

Če nas mučijo nočne more, to večinoma doživljamo kot nekaj neželenega, pred čemer bi raje pobegnili. Do meditacije na vsebino nočnih mor lahko čutimo odpor.

V nočnih morah se lahko javljajo vtisi, povezani s travmatičnimi doživetji, ki nas močno preplavljajo – v tem primeru vsekakor svetujem, da poiščemo pomoč strokovno usposobljenega terapevta. Meditacija, ki jo predlagam, nikakor ni mišljena kot nadomestek ustrezne terapije. Če bi do meditacije čutili velik odpor ali bi se ob njej notranja stiska še povečala, jo vsekakor odsvetujem!

Če pa ob vsebini nočne more čutimo nelagodje, ki je sicer neprijetno, a je vendarle še znosno, se lahko, ko moro “predelamo” z meditacijo, pojavijo občutja izjemne osvoboditve.

Najtopleje priporočam, da si na temo nočnih mor ogledate video, v katerem Charlie Morley čudovito razloži, kako nočne more niso nekaj slabega, pač pa so “sanje, ki vpijejo”, ker želijo našo pozornost. Če jim prisluhnemo, namesto da bi pred njimi pobegnili, se energija, “ujeta” v nočnih morah, osvobodi, kar je izjemno zdravilno in lahko v hipu občutimo kot pravi naval življenjske moči (vsaj moja izkušnja je takšna).

Objeti sanje z ljubečo naklonjenostjo

Meditacija je razmeroma dolga prav zato, da se na globlje soočenje s sanjsko vsebino ustrezno pripravimo: “stabiliziramo” in umirimo svoje zavedanje s pomočjo zavedanja telesa, z globokim dihanjem in naravnanostjo ljubeče naklonjenosti. V tem stanju modre, sočutne čuječnosti se lahko s sanjsko vsebino soočimo povsem drugače, kot ko smo jo sanjali.

Enako pomemben je tudi zaključek meditacije.

Kdaj uporabiti meditacijo?

Meditacije ni treba uporabljati za vsake sanje. Priporočam, da se z njeno pomočjo posvetite tistim sanjam, za katere čutite, da so pomembne. To so sanje, ki so zelo žive in imajo močan energijski/čustveni naboj.

Vodeno meditacijo Sporočila sanj lahko poslušate na tej povezavi.

Če bi se želeli posvetovati o svojih izkustvih ali imate v zvezi s to prakso (ali drugimi praksami) dodatna vprašanja, mi lahko pišete na e-naslov: tina.kosir@gmail.com


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

Čas za sanje

V teh dneh ponovno prebiram sanjski dnevnik, ki ga redno pišem dobro leto. Vanj zapisujem sanje in njihova sporočila, kot se mi razkrivajo v kratkih jutranjih meditacijah, ki jih namenjam razbiranju sanjskih vsebin. Ponovno osuplo ugotavljam, kako dragoceno notranje vodstvo deluje skozi sanje. Kot bi me sanje čudežno vodile z neskončno modrostjo in me vnaprej pripravljale na pomembne spremembe – tudi na sedanje obdobje, v katerem smo se znašli. 

Nekdo mi je nekoč dejal: “Včasih se mi zdi, da zbolim samo zato, da lahko izsanjam pomembne sanje. Ker v hitrem tempu prezaposlenega življenja (pre)malo spim, običajno tudi zelo malo sanjam. Ko dobim virozo, pa hoče telo samo spati in spati. Noro, kakšne sanje pridejo takrat!”

Vsem nam seveda želim, da bi ostali zdravi. A izredne razmere v času pandemije že same po sebi, tudi če ostanemo fizično zdravi, delujejo kot nekakšna kolektivna “viroza”. Ostajamo doma – v različnih okoliščinah in z različnimi izzivi, pa vendar bi si srčno želela, da bi bil lahko ta čas za čim več ljudi tudi čas za sanje: v dobesednem in metaforičnem pomenu. Čas za pozornejše prisluškovanje podnevnim sanjam, ki jih sanjamo z odprtimi očmi, sanjam o svetu, kot ga želimo soustvarjati v prihodnje … in tudi za prisluškovanje skrivnostnemu jeziku nočnih sanj.

V tem obdobju, ko je veliko stisk, imamo lahko težave s spanjem zaradi skrbi in tesnobe, to pa lahko s sproščanjem pred spanjem pogosto ublažimo ali celo povsem odpravimo. Druga težava so lahko nočne more, ki nas plašijo in vznemirjajo. Sanjska praksa me je naučila, da so nočne more moje velike in dragocene zaveznice, če jih “razelektrim” z meditacijo, ki mi pomaga ozavestiti, kaj sporočajo in njihovo na videz destruktivno energijo preobraziti oziroma prepoznati kot konstruktivno. Meditacijo, ki jo sama uporabljam v ta namen, vam podarim prihodnjič.

Tokrat pa objavljam posnetek prakse, ki jo sama izvajam pred spanjem za bolj zavesten spust v s(p)anje in za boljše pomnjenje sanj. Prakso sem (kot tudi druge, ki jih delim z vami) namešala iz različnih najodličnejših sestavin, ki sem jih “odkrila” na svojih raziskovanjih notranjih pokrajin preko različnih tehnik in teorij ter skozi lastna meditativna stanja.

O izkustvu “svetlobnega telesa” poročajo prav vse svetovne mistične tradicije, za katere vem, sama pa sem akademsko najbolj poglobljeno študirala staroindijske tantrične tradicije, v katerih je svetlobno telo (sanskrtsko “divya deha”) eden najpomembnejših elementov. O pojmovanju svetlobnega telesa v staroindijskih tradicijah bi lahko napisala celo knjigo :), a ker je ščepec lastnega izkustva vreden več kot tisoče prebranih knjig, vas raje povabim k praksi. Iz teorije morda zgolj to, da je svetlobno telo močno povezano, celo prepleteno s sanjanjem, zato se vizualizacija-prebujanje svetlobnega telesa odlično povezuje s sanjsko prakso.

Vodeno sproščanje izvajamo pred spanjem – če že vmes zaspimo, nič hudega 🙂 Če vam sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa ne bo všeč, lahko izvajate osnovno sproščanje , ki mu na koncu dodate afirmacijo za pomnjenje sanj: “Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.” (ponovite 5-10x, lahko tudi večkrat)

Ko se zjutraj prebudite, poskusite takoj čim bolj jasno obuditi spomin na sanje in si jih zapisati. Moj način je, da grem zjutraj na WC s sanjskim dnevnikom pod roko in še kar sedeč na školjki zapišem sanje 🙂 (Kaj pa če so ljudje po vsem svetu ob razglasitvi epidemije pokupili ves WC papir zato, ker nanj pišejo svoje sanjske dnevnike?! 🙂 ) Redno zapisovanje sanj je najpomembnejši element sanjske prakse, tako da si sanje velja zapisati, tudi če se nam zdijo nepomembne ali celo trapaste. Če nam primanjkuje časa, v nekaj alinejah napišemo najpomembnejše: osrednje osebe sanj, predmete, kraje, dogajanje, razpoloženje.

In kaj potem s tem? Kako si sanje razložiti?

O tem pa več prihodnjič 🙂

Vodeno sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa in afirmacijo za pomnjenje sanj lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

Ostati doma – v Sebi

Tokrat objavljam posnetek osnovnega vodenega sproščanja: vključuje potovanje po telesu s pozornostjo, zavestno dihanje ter vizualizacijo ljubega kraja (lahko je tudi domišljijski ali delno domišljijski). To sproščanje je zelo “nevtralno” (ničesar posebnega si ni treba zamišljati) in zato primerno ter koristno za kar najširši krog ljudi. Povezavo do posnetka najdete na dnu zapisa, vmes pa še nekaj misli, kako v času negotovosti ostati doma – v Sebi. 

Nemirni um, ne okuži srca s strahom.
Ta virus ni zate.

Ta verza, prevedena po angleškem prevodu (njegov avtor je Ranjit Hoskote) kašmirske mistikinje Lalle, v tem času stalno slišim v sebi. Lalla, ki je živela v 14. stol., sicer prav gotovo ni govorila o virusih, pa mi je takšen prevod vseeno všeč – pa kako zelo živ in aktualen je!

Indijska duhovna izročila so namreč jasno razumela, da “nalezljive” niso samo fizične bolezni, pač pa tudi duševna stanja. Kdor si prizadeva za modrost, mora zato zelo paziti, da se ne “naleze” nekoristnih ali celo uničujočih duševnih stanj.

“Ostani doma!” je navodilo, ki ga v teh dneh vidimo in slišimo vsepovsod. Zame poleg fizične samoizolacije pomeni še nekaj: ostani doma – v Sebi. Pišem z veliko, ker zame “v Sebi” pomeni v sebstvu: v notranjem sidrišču, zatočišču, svetišču … kjer vlada vzdušje miru, vedrine, ljubezni-sočutja in modrosti-jasnosti.

Vidim, da moram zelo čuječe paziti, s kakšnimi in koliko informacijami sem v stiku, sicer se “nalezem” notranjih stanj, ki sprožajo tesnobo, stisko, občutke frustracije in nemoči. Ti prav fizično “bolijo”, v njih pa ne vidim nobene koristi ali smisla. Tega nikakor ne pišem z vzvišene pozicije neustrašnosti, ampak ravno obratno, za seboj imam izjemno (ne)zavidljivo kariero podleganja strahovom, paniki, tesnobi, zaskrbljenosti … Po naravi nikakor nisem flegma oseba, ravno nasprotno, za vzpostavljanje in ohranjanje notranjega miru in ravnovesja si moram prizadevati dan za dnem, vsak hip znova. Ima pa to tudi pozitivno plat: številne metode umirjanja, ki sem se jih priučila, da lažje živim in svobodneje diham, lahko zdaj delim z vami.

Napotki, ki v času epidemije veljajo v materialnem svetu in ki smo jih do zdaj že kar temeljito ponotranjili, metaforično držijo tudi v psihološkem smislu. Treba je ostajati na varni distanci od vsebin, ki bi nas lahko okužile s patološko histerijo. Ko gremo v “trgovino” informacij – medije (tradicionalne ali družbene), ker informacije v tem času pač potrebujemo, to storimo skrajno čuječe. “Nakupimo” samo tiste informacije, ki so za nas koristne in nujne in se upremo skušnjavi, da bi “kopičili” in premlevali, kar nam škodi. Ob izstopu iz trgovine si “razkužimo” misli (zame so najučinkovitejša razkužila joga, sprehodi, meditacija, sproščanje in pogovori z modrimi ljudmi – tri od teh zato “razpečujem” tudi na teh straneh, v prihodnjih dneh pa nameravam zalogo razkužil še povečati :)). Če opazimo znake okužbe z nekoristnimi stanji, če nas kuha vročina notranjega nemira, se samoizoliramo in še dodatno pazimo, da ne kašljamo in kihamo svoje nevroze v druge. Če se stanje poslabša in nas začne dušiti, poiščemo strokovno pomoč.

Da – ostanimo doma.

Vodeno sproščanje lahko poslušate na tej povezavi. 

P.S.: Snemanje tega sproščanja sem se lotila večkrat, kot lahko preštejem – pa se je v ozadju vedno pojavila kakšna motnja. Posnetek, ki je še najboljši, zaradi akutne potrebe po sproščanju, o kateri ste mi nekateri poročali, vseeno objavljam 🙂 Če vas bodo zvoki, ki so se prikradli v ozadje, preveč motili, mi to, prosim, sporočite (tina.kosir@gmail.com) in posnetek bom, čim bo mogoče, nadomestila s kvalitetnejšim. Hvala za razumevanje!


 

PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!


So vezi močnejše …

V času “samoizolacije” in “socialne distance” mnogi občutimo še večjo hvaležnost za bližino soljudi in sobitij. Ob jasnejšem zavedanju krhkosti, minljivosti, nepredvidljivosti in nesamoumevnosti naših življenj, še močneje občutimo ljubezen.

“Kakšna sreča, da imamo telekomunikacije!” si pogosto pravimo te dni. Kakšna sreča, da lahko ostajamo povezani preko spleta. Hvaležna sem, da smo lahko skupaj v tej spletni skupnosti.

A so vezi, ki so še močnejše od spletnih. Tudi internet se lahko “sesuje”, to nevidno, empirično nezaznavno omrežje, ki nas vse povezuje, pa se ne bo.

V to trdno zaupam na podlagi spodnje meditacije, ki jo že več kot pet let redno vadim sama doma, skupaj pa jo izvajamo tudi na tečajih Joga – pot navznoter. Temelji na budistični meditaciji ljubeče naklonjenosti (metta) trem osebam, ki pa sem jo malce začinila z dodatnimi vizualizacijami  V budističnem izvirniku se meditacija izvaja tako, da se ljubečo naklonjenost pošilja najprej osebi, ki jo imate radi, potem osebi, do katere imate nevtralna občutja, nazadnje pa še osebi, do katere trenutno čutite neprijazna, nenaklonjena občutja (lahko so to tudi bližnji, ki jih imate sicer radi). Spodnjo meditacijo lahko delate na ta način ali pa tudi ne – v različici, ki jo objavljam, ni takšnih navodil. Zakaj ne?

V letih, ko to meditacijo res pogosto poučujem, se je izkazalo, da je ljubeča naklonjenost do oseb, do katerih je trenutno ne občutimo, za mnoge na začetku težak zalogaj, pojavi se lahko občutek “prisiljenosti”, ki nas celo odvrne od prakse, kar je škoda. Zato v tej različici sami izberete, komu želite poslati ljubečo naklonjenost – ali še bolje, ne izberete z “razmišljanjem”, pač pa dopustite, da se podoba osebe spontano pojavi v srcu (sama sem večkrat presenečena, kdo vse se pojavi!).

Ljubečo naklonjenost lahko pošiljamo tudi osebam, ki so že pokojne. Kot pravi čudovita pesem Mile Kačič: “Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.”

Skozi to meditacijo se senzibiliziramo za občutenje teh najmočnejših, najglobljih vezi.

Počivamo v objemu Ljubezni, ki je vedno tu. Za vse nas.

Odprto Srce to brez kančka dvoma čuti in ve.

Po snemanju tele meditacije je moje srce tako zelo polno, da bi vas vse močno močno objela! 

🥰

Vodeno meditacijo lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Abeceda hvaležnosti

Navdihovalnica v času epidemije korona virusa deluje kot vzpodbujevalnica in opogumljevalnica. Serijo posebnih objav pričenjam z Abecedo hvaležnosti: čudovito igro prebujanja hvaležnosti. Za okus lahko prisluhnete, kako sva abecedo hvaležnosti zgradili z mojo mamo Manco! Med najinimi razlogi za hvaležnost so življenje, bližina, ljubezen … pa tudi njiva, smeh in seks 🙂 

Navdih za Abecedo hvaležnosti sem našla na spletni strani Gratefulness.

Igro asociacij se lahko igrate sami ali v družbi. Je zelo enostavna: sprehodite se skozi abecedo in ob vsaki črki pomislite na nekaj, za kar ste hvaležni, kar se pričenja s to črko. Na kratko si tudi poveste (sebi v mislih ali na glas v skupnem krogu), zakaj ste za to hvaležni.

Igra v skupini deluje čudovito povezovalno: z njeno pomočjo spoznamo marsikaj zanimivega o sebi in drugih! Vabim vas, da jo poskusite v družini ali z drugimi ljubimi (pa tudi neznanimi) ljudmi.

Hvaležnost je eno najučinkovitejših zdravil, ki nas osvobaja tesnobe, strahu in sorodnih hromečih občutij, ki nas v tem času zlahka preplavijo.

Za okus sva najino abecedo hvaležnosti posneli z mojo ljubo mamo … Čeprav živiva čisto blizu, v času epidemije preventivno kar po Skypeu. Ker tehnika ni med mojimi močnimi točkami, je vse skupaj zelo gverilsko in kvaliteta zvoka temu primerna – a vsebina, upam, dovolj navdihujoča, da ji je vseeno vredno prisluhniti!

V pogovoru sva spregovorili (tudi) o tem, kako se je Manca spoprijateljila z rakom … O tem, kako se z (za)upanjem soočiti celo z najhujšimi ovirami … O tem, kaj je resnični pogum in kako sredi težav ohranjati radost.

Posnetku pogovora lahko prisluhnete na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!