Čas za sanje

V teh dneh ponovno prebiram sanjski dnevnik, ki ga redno pišem dobro leto. Vanj zapisujem sanje in njihova sporočila, kot se mi razkrivajo v kratkih jutranjih meditacijah, ki jih namenjam razbiranju sanjskih vsebin. Ponovno osuplo ugotavljam, kako dragoceno notranje vodstvo deluje skozi sanje. Kot bi me sanje čudežno vodile z neskončno modrostjo in me vnaprej pripravljale na pomembne spremembe – tudi na sedanje obdobje, v katerem smo se znašli. 

Nekdo mi je nekoč dejal: “Včasih se mi zdi, da zbolim samo zato, da lahko izsanjam pomembne sanje. Ker v hitrem tempu prezaposlenega življenja (pre)malo spim, običajno tudi zelo malo sanjam. Ko dobim virozo, pa hoče telo samo spati in spati. Noro, kakšne sanje pridejo takrat!”

Vsem nam seveda želim, da bi ostali zdravi. A izredne razmere v času pandemije že same po sebi, tudi če ostanemo fizično zdravi, delujejo kot nekakšna kolektivna “viroza”. Ostajamo doma – v različnih okoliščinah in z različnimi izzivi, pa vendar bi si srčno želela, da bi bil lahko ta čas za čim več ljudi tudi čas za sanje: v dobesednem in metaforičnem pomenu. Čas za pozornejše prisluškovanje podnevnim sanjam, ki jih sanjamo z odprtimi očmi, sanjam o svetu, kot ga želimo soustvarjati v prihodnje … in tudi za prisluškovanje skrivnostnemu jeziku nočnih sanj.

V tem obdobju, ko je veliko stisk, imamo lahko težave s spanjem zaradi skrbi in tesnobe, to pa lahko s sproščanjem pred spanjem pogosto ublažimo ali celo povsem odpravimo. Druga težava so lahko nočne more, ki nas plašijo in vznemirjajo. Sanjska praksa me je naučila, da so nočne more moje velike in dragocene zaveznice, če jih “razelektrim” z meditacijo, ki mi pomaga ozavestiti, kaj sporočajo in njihovo na videz destruktivno energijo preobraziti oziroma prepoznati kot konstruktivno. Meditacijo, ki jo sama uporabljam v ta namen, vam podarim prihodnjič.

Tokrat pa objavljam posnetek prakse, ki jo sama izvajam pred spanjem za bolj zavesten spust v s(p)anje in za boljše pomnjenje sanj. Prakso sem (kot tudi druge, ki jih delim z vami) namešala iz različnih najodličnejših sestavin, ki sem jih “odkrila” na svojih raziskovanjih notranjih pokrajin preko različnih tehnik in teorij ter skozi lastna meditativna stanja.

O izkustvu “svetlobnega telesa” poročajo prav vse svetovne mistične tradicije, za katere vem, sama pa sem akademsko najbolj poglobljeno študirala staroindijske tantrične tradicije, v katerih je svetlobno telo (sanskrtsko “divya deha”) eden najpomembnejših elementov. O pojmovanju svetlobnega telesa v staroindijskih tradicijah bi lahko napisala celo knjigo :), a ker je ščepec lastnega izkustva vreden več kot tisoče prebranih knjig, vas raje povabim k praksi. Iz teorije morda zgolj to, da je svetlobno telo močno povezano, celo prepleteno s sanjanjem, zato se vizualizacija-prebujanje svetlobnega telesa odlično povezuje s sanjsko prakso.

Vodeno sproščanje izvajamo pred spanjem – če že vmes zaspimo, nič hudega 🙂 Če vam sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa ne bo všeč, lahko izvajate osnovno sproščanje , ki mu na koncu dodate afirmacijo za pomnjenje sanj: “Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.” (ponovite 5-10x, lahko tudi večkrat)

Ko se zjutraj prebudite, poskusite takoj čim bolj jasno obuditi spomin na sanje in si jih zapisati. Moj način je, da grem zjutraj na WC s sanjskim dnevnikom pod roko in še kar sedeč na školjki zapišem sanje 🙂 (Kaj pa če so ljudje po vsem svetu ob razglasitvi epidemije pokupili ves WC papir zato, ker nanj pišejo svoje sanjske dnevnike?! 🙂 ) Redno zapisovanje sanj je najpomembnejši element sanjske prakse, tako da si sanje velja zapisati, tudi če se nam zdijo nepomembne ali celo trapaste. Če nam primanjkuje časa, v nekaj alinejah napišemo najpomembnejše: osrednje osebe sanj, predmete, kraje, dogajanje, razpoloženje.

In kaj potem s tem? Kako si sanje razložiti?

O tem pa več prihodnjič 🙂

Vodeno sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa in afirmacijo za pomnjenje sanj lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

 

So vezi močnejše …

V času “samoizolacije” in “socialne distance” mnogi občutimo še večjo hvaležnost za bližino soljudi in sobitij. Ob jasnejšem zavedanju krhkosti, minljivosti, nepredvidljivosti in nesamoumevnosti naših življenj, še močneje občutimo ljubezen.

“Kakšna sreča, da imamo telekomunikacije!” si pogosto pravimo te dni. Kakšna sreča, da lahko ostajamo povezani preko spleta. Hvaležna sem, da smo lahko skupaj v tej spletni skupnosti.

A so vezi, ki so še močnejše od spletnih. Tudi internet se lahko “sesuje”, to nevidno, empirično nezaznavno omrežje, ki nas vse povezuje, pa se ne bo.

V to trdno zaupam na podlagi spodnje meditacije, ki jo že več kot pet let redno vadim sama doma, skupaj pa jo izvajamo tudi na tečajih Joga – pot navznoter. Temelji na budistični meditaciji ljubeče naklonjenosti (metta) trem osebam, ki pa sem jo malce začinila z dodatnimi vizualizacijami  V budističnem izvirniku se meditacija izvaja tako, da se ljubečo naklonjenost pošilja najprej osebi, ki jo imate radi, potem osebi, do katere imate nevtralna občutja, nazadnje pa še osebi, do katere trenutno čutite neprijazna, nenaklonjena občutja (lahko so to tudi bližnji, ki jih imate sicer radi). Spodnjo meditacijo lahko delate na ta način ali pa tudi ne – v različici, ki jo objavljam, ni takšnih navodil. Zakaj ne?

V letih, ko to meditacijo res pogosto poučujem, se je izkazalo, da je ljubeča naklonjenost do oseb, do katerih je trenutno ne občutimo, za mnoge na začetku težak zalogaj, pojavi se lahko občutek “prisiljenosti”, ki nas celo odvrne od prakse, kar je škoda. Zato v tej različici sami izberete, komu želite poslati ljubečo naklonjenost – ali še bolje, ne izberete z “razmišljanjem”, pač pa dopustite, da se podoba osebe spontano pojavi v srcu (sama sem večkrat presenečena, kdo vse se pojavi!).

Ljubečo naklonjenost lahko pošiljamo tudi osebam, ki so že pokojne. Kot pravi čudovita pesem Mile Kačič: “Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.”

Skozi to meditacijo se senzibiliziramo za občutenje teh najmočnejših, najglobljih vezi.

Počivamo v objemu Ljubezni, ki je vedno tu. Za vse nas.

Odprto Srce to brez kančka dvoma čuti in ve.

Po snemanju tele meditacije je moje srce tako zelo polno, da bi vas vse močno močno objela! 

🥰

Vodeno meditacijo lahko poslušate na tej povezavi.


PODPORA

Če vas vsebine, ki jih ustvarjam na tej spletni strani in drugod, navdihujejo, lahko  prispevek v podporo mojim dejavnostim nakažete na spodnji račun – tako bodo lahko nastajale tudi v prihodnje!

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Čeprav gre za prostovoljne prispevke, bo od vsakega prispevka plačana tudi dohodnina, saj je račun poslovni, prispevki pa so namenjeni podpori dejavnostim, s katerimi se sicer preživljam.

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje. 

Vaši prispevki bodo omogočili, da bodo vsebine prosto dostopne čim večjemu številu ljudi, ki bi jim lahko koristile.

Za morebitno podporo se vam prisrčno zahvaljujem!

Na to (ni)smo pripravljeni: Umiri um, odpri Srce

“Na to pa res nismo bili pripravljeni!” je stavek, ki smo si ga  v teh dneh velikokrat izrekli. V državi je razglašena epidemija koronavirusa, šole in vrtci se zapirajo, ustavlja se javno življenje … No, saj že vse veste. Odpovedujejo se skupinske vadbe (tudi vsi tečaji Joga – pot navznoter so seveda prestavljeni za nedoločen čas) in tisti, ki nam pomenijo osnovni vir dohodka, se sprašujemo: kaj pa zdaj? Kako naprej? Kako skozi čas, ki je pred nami?

Ego-um, ki hoče imeti življenje pod nadzorom, ki hoče vedeti, razumeti, predvidevati … je vržen iz tira. Na to res ni bil pripravljen! Okoliščine se iz dneva v dan nepredvidljivo spreminjajo, kar je bilo še pred nekaj tedni povsem nezamisljivo, je danes nova normalnost. Resničnost neusmiljeno zrcali osupljivo krhkost naših načrtov.

In vendar: ko se v meditaciji potopim navznoter, v Globino, tam najdem mir in vedrino. Zaupanje čudno čudežnemu Toku, ki nas vse presega, a obenem tudi prežema … in objema.

Neskončno ljubi mi navdihovalec Ram Dass je na vprašanje, ali se mu zdi, da se v bližnji prihodnosti obeta konec civilizacije, kot menijo nekateri, ali pa se rojeva nova zlata doba, kot menijo drugi, odgovoril, da tega ne ve, a vseeno ve vse, kar je treba vedeti: ne glede na to, kaj se dogaja, ali se svet rojeva ali ruši, ali želimo bolj polno živeti ali pa bolj mirno umreti, osnovno vodilo je vedno isto:

“Umiri um, odpri Srce.”

Um misli da ve, pa ne ve; Srce ve, da ne ve, a je natanko zato neizmerno modrejše od uma.

Ko se um umiri, se v mirnem jezeru Srca zrcali neskončna prostranost Neba.

V notranji Tišini spregovori Modrost.

Kako prepoznam(o) njen Glas? Tih je, a jasen in odločen. Spremlja ga neomajen mir in občutje, da je vse prav – celo kadar se zdi, da se svet, kot ga poznamo, podira.

Glas mi pravi: “Na to si pripravljena.”

Pripravljena, ker se že več kot dve desetletji po najboljših močeh urim, kako umiriti um in odpreti Srce 🙂

Pravi tudi: “Zdaj je čas za odprtost. Nepreračunljivo po najboljših močeh deli, kar znaš.” 

In tako tudi bo(m). (Vsaj kolikor je to v moji moči – se pravi dokler bom zdrava in pri močeh.)

Moj blog se je “uradno” preimenoval v Navdihovalnico (čeprav se to že kar dolgo trudi biti), za katero si želim, da bi bila v tem turbulentnem času spletno zatočišče miru in navdiha.

Še pogosteje kot do zdaj (v načrtu je vsak dan ali vsakih nekaj dni) bom na blogu objavljala vsebine, ki vam lahko pomagajo stopiti v globok in ljubeč stik s Seboj – in tudi med seboj. Pravkar vzpostavljam SoundCloud stran, kjer bom objavljala posnetke vodenih sproščanj, meditacij, samoraziskovanj in še kaj. Oglašala se vam bom tudi preko FB-live na FB strani Joga – pot navznoter (če vas zanima, vabljeni, da ji sledite). 

Vse vsebine bodo v tem času na voljo prosto in brezplačno.

Tiste, ki bi bili pripravljeni moje dejavnosti podpreti s prispevki, vabim k nakazilu na moj poslovni račun.

IBAN: SI56 6100 0001 2628 098

Sklic: SI00 001         Namen: Prispevek za podporo dejavnosti

Koda namena: OTHR

Za vsak prispevek bom za svojo računovodsko evidenco pripravila račun. Račun vam bom poslala po e-pošti, če mi sporočite svoj e-naslov (na: tina.kosir@gmail.com). Ker je s tem precej dela, prijazno prosim za prispevke v vrednosti od 10 Eur dalje.  (Tudi če mislite, da računa ne potrebujete, gre za poslovni račun, zato ga v vsakem primeru izstavim.)

Kmalu se ponovno oglasim!

Do takrat pa vas vabim k (ponovnemu) branju vsebin, ki so že na spletni strani – nekatere so danes še aktualnejše, kot so bile, ko sem jih zapisala …

O zdravju tako in drugače

V jesenskem trimesečju tečajev Joga – pot navznoter potujemo celovitosti naproti. Ker vas je veliko, ki se tečajem iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morete priključiti, vseeno pa vas morda navdihne kakšen utrinek, jih poskušam (to jesen malo bolj redno :)) loviti v zapise tu – v preteklih tednih smo zagrizli v izzivalno vprašanje, kako obogateti, si drznili privoščiti čas za počitek, oddih in “propasivnost”, tokrat pa se bomo posvetili: zdravju.

In ker je na mojih tečajih – tako kot tudi v življenju – prvi in zadnji odgovor na katerokoli vprašanje … uganili ste :): “ljubeča naklonjenost” … bo tako tudi tokrat 🙂

Ljubeča naklonjenost in zdravje

V namero, s katero vzpostavljamo ljubečo naklonjenost, prijaznost do sebe in drugih, lahko (čeprav to ni nujno) vključimo tudi zdravje.

Udobno se usedemo, zapremo oči, občutimo telo. Opazujemo dihanje. Če nam prija, lahko desno roko položimo na trebuh in levo na srce. Občutimo stik dlani s telesom. V mislih si rečemo: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom sreč(e)n/a, naj bom mir(e)n/a.” Predstavljamo si, kako se občutenje ljubeče naklonjenosti razširi po vsem telesu, ga prežame in objame. Nato razširimo dobrohotnost še navzven, kot bi z njo objeli ves svet in vsa bitja. V mislih si rečemo: “Naj bo vsem bitjem dobro. Naj bodo vsa bitja zdrava, srečna in mirna.” Ponovno se obrnemo k sebi: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom sreč(e)n/a, naj bom mir(e)n/a.” Še nekaj trenutkov sedimo v tišini z zaprtimi očmi, občutimo, kako smo.

Včasih kdo vpraša, zakaj bi si kaj takšnega sploh ponavljali. Saj je vendar edino logično, da si vsi želimo zdravje in srečo (nekateri pa tudi mir).

V teoriji da, kaj pa v praksi? Ali tudi živimo, kot bi si to zares želeli? Če si iskreno ogledamo svoja življenja, bomo najbrž ugotovili, da počnemo kup reči, ki škodijo našemu zdravju in ne prinašajo sreče in miru. Od škodljivih razvad do tisočerih “moraš”ev, brez katerih, smo prepričani, ne gre. Čutimo, da potrebujemo počitek, pa si ga ne privoščimo, ker “moramo” še to in ono in zanj ni časa.

Tudi na skupinskih vadbah joge vedno znova opažam, kako močna je naša pogojenost, da moramo biti “uspešni” – kakorkoli že si to predstavljamo. Koliko zavestnega prizadevanja je potrebno, da se “odhipnotiziramo”! Na jogi si uspešnost – zavestno ali nezavedno – pogosto predstavljamo kot “uspešno” izvajanje položajev. Na vsaki uri največ časa porabim za stalno ponavljanje: položaji so tu, da nam pomagajo in nas vodijo k boljšemu počutju; nismo mi na jogi zato, da bomo čim bolj vrhunsko izvajali položaje. Prilagajajmo položaje sebi – in ne sebe ideji o idealnih položajih!

Vsak položaj zavzemimo z ljubečo naklonjenostjo do svojega telesa – in če nam prija blažja različica, intenzivnejša pa ne, ostanimo pri blažji.

Zdravje kot odnos

Zdravja osebno ne razumem (samo) kot odsotnost bolezni, ampak kot – celovitost. Bistvo zdravja vidim v ljubečem, hvaležnem in spoštljivem odnosu do sebe, sveta in Življenja.

Če počasi, vztrajno, redno razvijamo in negujemo takšno naravnanost, v nas rase moč, da vedno pogosteje izberemo, kar nas krepi in podpira ter opuščamo, kar škoduje nam in/ali drugim.

Zdravje onkraj fizičnega

Ne glede na to, kako odlično skrbimo za svoje zdravje, pa je to pogojeno tudi s številnimi dejavniki, ki so onkraj naše moči in nadzora. In je neizogibno minljivo.

A srečo in mir, učijo modrostna izročila, je mogoče ohranjati temu navkljub.

V notranje zatočišče globokega miru in vedrine se lahko vedno znova vračamo v procesih spreminjanja fizičnega stanja – tudi če so spremembe neprijetne ali celo boleče.

Tudi sredi bolečine in bolezni se je mogoče sprostiti, počivati v Sebi in z radovednostjo opazovati tok nenehnega spreminjanja.

Kdor je tako naravnan(a), zanj-o lahko rečemo, tudi ko opeša njeno/ njegovo telesno zdravje: “Zdrav(a) je!”

Takšno Zdravje si ne zasluži le male, pač pa veliko začetnico!

 

(naslovna fotografija: hatake_s/ flickr creative commons)

Kako obogateti

Tisti, ki hodijo k meni na tečaje Joga – pot navznoter, se (ljubeče, seveda :)) šalijo: “Karkoli je vprašanje, odgovor je: ljubeča naklonjenost!”

V tej šali je veliko resnice – vsekakor je v njej najpomembnejša Resnica, kolikor mi jo je dano izkušati in razumeti. Praksa ljubeče naklonjenosti je postala moja osnovna duhovna in življenjska praksa zaradi prijateljevanja s čudovito osebo, izjemno poznavalko in praktikantko budističnih praks, joge in indijskih filozofij, osebo, ki jo čutim kot velik Navdih in učiteljico – ki je ne imenujem, ker vem, da sama tega ne bi želela, saj se zaradi narave svojega spoznanja ne pojmuje kot “učiteljica” in celo kot “oseba” (ki se ji potem prilepi vse ostale oznake) ne … Ampak to so globlja vprašanja za kdaj drugič 🙂

Skratka: stvar ni zrasla na mojem zelniku, je plod tisočletnih tradicij, v različnih oblikah se pojavlja v vseh verstvih, za katera vem. O njej stalno govorim in pišem zato, ker se mi zdi najpomembnejše, o čemer lahko govorim in pišem.

In je tudi odgovor na vprašanje, kako obogateti 🙂

Vendar moramo v ta namen obuditi prastari, izvorni pomen besede “bogat”: tisti, ki ima boga (v sebi). “Bogat” je torej, kdo je v stiku z božanskim v sebi, v drugih, v svetu. Če ne marate besede “bog”, ker je tako omadeževana s prisil(je)nimi pomeni, jo mirno zamenjajte z besedo “Ljubezen”. Ne ljubezen kot čustvo do določenih oseb (do drugih pa ne), ampak Ljubezen kot stanje duha, bitja. Ljubezen, ki je Radost, Mir, Resnica (modrost, jasnost).

Biti bogat pomeni v sebi čutiti Ljubezen (sočutje), Radost, Mir, modrost/jasnost – in jih živeti. Delovati po nareku teh stanj in ne po nareku strahu, jeze, sovraštva, pohlepa. Delovati iz občutenja notranje Polnine in ne pomanjkanja.

Odgovor na to, kako to doseči, pa je … Uganili ste … Ljubeča naklonjenost 🙂

Ljubezen, mir in srečo v sebi gojimo tako, da jih privoščimo drugim.

V praksi ljubeče naklonjenosti sebi in vsem bitjem iz srca želimo dobro, naj bomo srečni in mirni.

Kar nas pripelje k še eni besedi, povezani z bogastvom: besedi “služiti”. Pravimo, da “služimo” in “zaslužimo” denar – vendar bi bil v marsičem boljši in natančnejši opis sveta, ki temelji na strahu in pohlepu (in katerega del smo hočeš-nočeš vsi), da služimo denarju … Denar pa je zahteven gospodar: nikoli (ga) ni dovolj. Lahko smo gmotno odlično preskrbljeni, pa živimo z občutkom pomanjkanja. (Mnogi milijonarji menda strašno trpijo, ker niso milijarderji.)

Ko obogatimo v izvornem pomenu, ko torej obudimo stik z Ljubeznijo, Mirom, Modrostjo, Radostjo (vse to je že v nas, tako da ta stanja niso nekaj, kar pridobimo, ampak se vanje sprostimo, prebudimo …) in delujemo po njihovem nareku, SLUŽIMO. Služimo sebi IN drugim – služimo medsebojno tesno povezani, prepleteni in soodvisni skupnosti vseh čutečih bitij, katere del neizogibno smo.

In to je tudi izvorni pomen besede “ekonomija” (o tem pogosto navdihujoče govori in piše Karel Gržan): skrbna gospodarnost v dobro SKUPNOSTI.

“Že lepo in prav, same lepo zveneče, visoko leteče besede, kaj pa položnice, se bodo kar same plačale?!” se na zgoraj zapisano ponavadi odzove um pod vladavino strahu/pohlepa.

Stara budistična zgodba govori o beraču, ki se je prišel k Budi pritoževat nad svojim stanjem. Buda mu je dejal: “Tako je, ker ničesar ne daješ.” Berač se je razjezil: “Dajem?! Jaz da naj dajem?! Še dajem naj?! Kaj ne vidiš, da nimam ničesar!” Buda mu je odgovoril: “Ničesar ti ni treba imeti, da bi lahko dajal. Daješ lahko prijaznost. Pozornost. Nasmeh.”

Beseda “velikodušnost” je še ena čudovita beseda, ki izraža veliko modrost: da bi dajali, da bi služili, ni potrebno materialno premoženje – potrebna je “velika duša”. In obratno: v veliko dušo zrasemo tako, da smo velikodušni. Širokosrčni (namesto ozkosrčni).

Ko se z ljubečo naklonjenostjo vedno znova sidramo v Srcu, v Miru in Ljubezni, po mojih izkušnjah stalno dobivamo navdihe za služenje. Odlična življenjska in duhovna praksa, ki nas neizmerno obogati, je, da čim pogosteje brez kakršnekoli “računice”, misli na povračilo naredimo nekaj drobnega dobrega za koga – in po možnosti tega nikomur ne povemo, če je le mogoče, tudi tisti osebi ne … “Darovalec naj bo hvaležen,” pravijo modrostne tradicije.

Glede denarja pa: pomembno je, kako ga pridobimo in čemu ga namenimo.

Prakse ljubeče naklonjenosti nam prinašajo občutje notranje izpolnjenosti, ki nam pomaga, da se osvobajamo strahu – tako lahko opuščamo škodljive dejavnosti, ki jih počnemo, ker smo prepričani, da ne bomo mogli preživeti, če jih ne …

In se prebudimo v jasnost, da kot človeštvo prav gotovo ne bomo mogli preživeti, če bomo še naprej delovali po nareku pohlepa/strahu. Skrajni čas je, da se ponovno spomnimo, kaj je resnično bogastvo.

only-when-the-last-tree-has-died-and-the-last-5223847

 

 

Zorenje v celovitost

Poletna svetloba se počasi preobraža v jesensko … Postaja mehkejša … Kot bi se iz vidnega sveta počasi selila v nevidnost in od tam črpala drugačno, čarno moč: moč, da pozlati vse, česar se dotakne. 

Morda tako zori svetloba, pomislim: v poletnem zenitu je osupljiva, a tudi utrudljiva njena neomajna mogočnost … V jeseni pa postane blaga, topla, nežnejša. Nevsiljivo polni svet in mehča ostre robove stvari, ki jih obliva.

Zori naša notranja svetloba sorodno?

Celovitost

Počasi se pripravljam na začetek novega cikla tečajev Joga – pot navznoterTečaji, ki so plod moje ljubezni do joge in zaupanja v darove, ki se rojevajo iz skupnega prostora medsebojne vzpodbude, bodo letos potekali že peto leto. Zdi se mi, da je to leto zrelosti – skozi leta se vedno jasneje zavedam, kaj je tisto, kar lahko dam … in komu.

Vedno bolj čutim in polno naseljujem, kar najgloblje in najbolj resnično sem, vidim, kaj je moja Pot (čeprav ne nujno tudi, kam vodi!) in čemu se je smiselno scela posvetiti.

Že spomladi, ko sem v meditaciji odprto prisluškovala notranjemu navdihu, kam se usmeriti jeseni, se je iz globin pojavila beseda CELOVITOST. 

Vse poletje je bila z menoj – kot magnet, ki priteguje uvide s čisto določenim “nabojem” …

Pred poletjem, junija, smo imeli delavnico, ki sem jo naslovila V stiku s seboj: Sonce/senca.  Odziv me je presenetil – tako po številu udeležencev kot po intenzivnosti notranjih doživetij, o katerih so mi poročali. Mnoge so pretresli posebej močni uvidi ob praksah, namenjenih soočenju s senčnimi plati in preobražanju notranjih “demonov”.

Zakaj so te prakse tako osvobajajoče?

Ko zberemo pogum, da se zavestno soočimo s tistim, pred čemer običajno bežimo, kar odrivamo, česar se otepamo …  se “demoni” preobrazijo v zaveznike. Kar nam je pilo kri, lahko postane vir neslutene moči. Ustvarjalne moči, ki oživlja, ki gradi, ki celi.

Ko to enkrat izkusimo, se življenje močno spremeni. Nič več ni črno-belo, ampak lahko vidimo, kako se nasprotja – v nas in v življenju – medsebojno oplajajo.

Svetloba dozori, ko doživi izkušnjo, da je tema ne ugasne, ne zaduši …

Ko vstopi Svetloba, se tema razklene – in pokažejo se skriti zakladi, ki jih nismo pričakovali.

Naročje ljubeče prisotnosti

Ljuba jogijska sopotnica mi je pred dnevi z morske obale poslala sporočilo, ki me je ganilo do solz:

“Danes se mi je tu sestavilo nekaj, kar imam že dalj časa v mislih; namreč kako lepše prevesti ‘holding space’. Ker je to to, kar ti počneš za nas, ustvarjaš varen prostor, v katerem smo lahko vse, in v katerem odkrivamo, kaj sploh zares smo. Naročje, ljuba Tina, ti si naše naročje.”

Iskreno, v življenju si nič ne bi želela biti bolj kot “naročje”!

Vendar to nikakor nisem vedno in povsod … In na naših urah joge imam tudi sama občutek, da me objame neimenljivo Naročje, ki me presega, a na čudežen način včasih deluje skozme.

Kot bi večletna praksa ljubeče naklonjenosti najmočneje delovala prav v okolju, ko se ji vsi skupaj posvetimo (z ljubečo naklonjenostjo pričnemo vsako uro) – tako gradimo in krepimo skupni prostor ljubeče prisotnosti: novo Celoto, ki je več kot zgolj vsota delov.

love will teach you

Zorenje

Leta vzpostavljanja stika z globino v sebi in drugih so me naučila, da se pomembne spremembe redko zgodijo čez noč (in še kadar se zdi, da so se zgodile čez noč, se ponavadi zgodijo na leta “podlage”). Da so najgloblje preobrazbe redko spektakularne. In da so najučinkovitejše prakse na videz zelo enostavne …

Da v sebi vsi nosimo nasprotja – belo, črno in številne odtenke vmes …

Modra ljubeča prisotnost, ki jo prikličemo iz globin, pa s svojo mehko zrelo Svetlobo vse poveže, vse pozlati, iz vsega izlušči skriti Dar.

Tako se rodi celovitost.

Celovitost ni dosežek, neka nova medalja, ki bi si jo priborili.

V celovitost Življenja se sprostimo, ko izpustimo predstave o tem, kakšna bi morala biti in ji dovolimo utripati, kot je.

V celovitost (do)zorimo …

Veselim se našega skupnega zorenja!

Z ljubeznijo,

Tina

*naslovna fotografija: gato-gato-gato/ Flickr Creative Commons

V stiku s seboj: Sonce/senca

Delavnica V STIKU S SEBOJ: SONCE/SENCA v soboto, 15. junija v NoStress Centru (Ulica Milana Majcna 29a, Ljubljana)
1. del: SONCE 17:30 – 19:00
2. del: SENCA 19:00 – 20:30

prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com

Juhu, po dolgem času spet delavnica, na kateri se mi lahko pridružite ne glede na to, ali sicer obiskujete tečaje Joga – pot navznoter ali ne 🙂

“Kako naj vem, ali sem resnično v stiku s seboj?” me jogijske sopotnice, udeleženke tečajev Joga – pot navznoter, pogosto sprašujejo.

Vprašanje se nekomu, ki se še ni odpravil na pot navznoter ali se temeljiteje zazrl vase, lahko zdi nesmiselno – kako pa naj sploh ne bi bili v stiku s seboj? Saj ravno pred seboj nimamo kam pobegniti! Tudi to je po svoje res …

A najprej k prvemu vprašanju: mnogo ljudi pesti občutek, da se ne čutijo. Da živijo po nareku tujih, posvojenih misli, pričakovanj okolice, družbenih in kulturnih prepričanj. Kako zaslišati svoj lastni, avtentični notranji glas? Kako začutiti svoje najgloblje bistvo? Kaj naj bi naše najgloblje bistvo sploh bilo?

X-0TG8sw

foto: Jošt Franko

Raziskovanju teh vprašanj se bomo skozi pogovor, sproščanje, meditacijo in vizualizacijo posvetili v 1. delu delavnice, ki sem ga naslovila SONCE. Pogovarjali se bomo o tem, kako indijska duhovna izročila razumejo naše najgloblje bistvo in kako je to povezano z vsem, kar je, s celoto bivanja. Ko smo v stiku z najglobljim bistvom, nas prežemajo notranji mir, radost, jasnost/modrost in ljubezen/sočutje – to imenujem “občutenje notranjega Sonca”. To ni nekaj, kar še nismo in česar še nimamo, pa bi morali doseči, temveč najresničnejše, kar že smo – da bi to občutili, moramo predvsem opustiti meglo in oblake miselne in čustvene navlake, ki zastira našo notranjo svetlobo. “Recept” za to je preprost (in ravno zato neznansko zahteven!): utišati klepetavi um in odpreti Srce. Na delavnici bomo spoznali nekaj izjemno učinkovitih praks, ki nam pomagajo občutiti notranje Sonce in vedno bolj zaupati moči njegove Svetlobe: razvijanje in negovanje ljubeče naklonjenosti, meditacija “počivanja v Srcu”, pogovor z notranjo modrostjo … in še kaj, odvisno od razpoloženja in potreb prisotnih 🙂

Ob tem, ko vse močneje sije svetloba našega notranjega Sonca, pa se vsi neizogibno soočamo tudi z neprijetnimi (ali celo naravnost neznosnimi) notranjimi vzgibi in stanji – z vsem, pred čemer bi najraje pobegnili, česar ne maramo, nočemo občutiti, česar se sramujemo … C.G. Jung je to poimenoval SENCA – z njo se bomo pogumno in ljubeče soočili v 2. delu delavnice. Kako ravnamo s senco, je na poti navznoter namreč ključno – če senčne vidike odrivamo ali če se proti njim nasilno borimo, se ti krepijo. “Osvoboditi” jih je mogoče le tako, da jih ozavestimo in prežamemo z ljubečo naklonjenostjo. Na ta način njihovo uničevalno moč preobražamo v ustvarjalno moč. Na delavnici bomo preizkusili nekaj pristopov, kako se soočiti z neprijetnimi in težkimi občutji v meditaciji in vsakdanjem življenju, kako stopiti v ljubeč dialog z bolečino in boleznijo, kako raziskovati in osvobajati energijo sence z meditacijo o sanjah.

 

V večeru, ki ga bomo preživeli skupaj, lahko doživimo globoke uvide in izkustva, je pa negovanje in poglabljanje stika s seboj, osvobajanje življenjske moči, ujete v senci in krepitev sonca Zavesti vseživljenjski proces. Po delavnici vam bom poslala gradivo (posnetke praks), da vam bo v pomoč in navdih pri nadaljnjem samoraziskovanju.

Veselim se skupnega plesa naših sonc in senc!

Z ljubeznijo,

Tina

xX--75fs

foto: Jošt Franko

CENA DELAVNICE:

Redna cena:
– samo eden od obeh delov: 30 Eur
– celotna delavnica: 50 Eur

Znižana cena za udeležence tečajev Joga – pot navznoter:
– samo eden od obeh delov: 25 Eur (ob vplačilu štirih obiskov)/ 20 Eur (za vpisane v pomladno trimesečje)
– celotna delavnica: 40 Eur (ob vplačilu štirih obiskov)/ 30 Eur (za vpisane v pomladno trimesečje)

Če bi se delavnice želeli udeležiti, pa je cena previsoka za vaše finančne zmožnosti, mi pišite na spodnji e-naslov in poskusili bomo najti za vse sprejemljivo rešitev! 

Plačila so mogoča samo z nakazilom na TRR na podlagi predhodno izdanega računa (račun boste prejeli ob prijavi). Z gotovino ne poslujem.

Prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com