V stiku s seboj: Sonce/senca

Delavnica V STIKU S SEBOJ: SONCE/SENCA v soboto, 15. junija v NoStress Centru (Ulica Milana Majcna 29a, Ljubljana)
1. del: SONCE 17:30 – 19:00
2. del: SENCA 19:00 – 20:30

prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com

Juhu, po dolgem času spet delavnica, na kateri se mi lahko pridružite ne glede na to, ali sicer obiskujete tečaje Joga – pot navznoter ali ne 🙂

“Kako naj vem, ali sem resnično v stiku s seboj?” me jogijske sopotnice, udeleženke tečajev Joga – pot navznoter, pogosto sprašujejo.

Vprašanje se nekomu, ki se še ni odpravil na pot navznoter ali se temeljiteje zazrl vase, lahko zdi nesmiselno – kako pa naj sploh ne bi bili v stiku s seboj? Saj ravno pred seboj nimamo kam pobegniti! Tudi to je po svoje res …

A najprej k prvemu vprašanju: mnogo ljudi pesti občutek, da se ne čutijo. Da živijo po nareku tujih, posvojenih misli, pričakovanj okolice, družbenih in kulturnih prepričanj. Kako zaslišati svoj lastni, avtentični notranji glas? Kako začutiti svoje najgloblje bistvo? Kaj naj bi naše najgloblje bistvo sploh bilo?

X-0TG8sw

foto: Jošt Franko

Raziskovanju teh vprašanj se bomo skozi pogovor, sproščanje, meditacijo in vizualizacijo posvetili v 1. delu delavnice, ki sem ga naslovila SONCE. Pogovarjali se bomo o tem, kako indijska duhovna izročila razumejo naše najgloblje bistvo in kako je to povezano z vsem, kar je, s celoto bivanja. Ko smo v stiku z najglobljim bistvom, nas prežemajo notranji mir, radost, jasnost/modrost in ljubezen/sočutje – to imenujem “občutenje notranjega Sonca”. To ni nekaj, kar še nismo in česar še nimamo, pa bi morali doseči, temveč najresničnejše, kar že smo – da bi to občutili, moramo predvsem opustiti meglo in oblake miselne in čustvene navlake, ki zastira našo notranjo svetlobo. “Recept” za to je preprost (in ravno zato neznansko zahteven!): utišati klepetavi um in odpreti Srce. Na delavnici bomo spoznali nekaj izjemno učinkovitih praks, ki nam pomagajo občutiti notranje Sonce in vedno bolj zaupati moči njegove Svetlobe: razvijanje in negovanje ljubeče naklonjenosti, meditacija “počivanja v Srcu”, pogovor z notranjo modrostjo … in še kaj, odvisno od razpoloženja in potreb prisotnih 🙂

Ob tem, ko vse močneje sije svetloba našega notranjega Sonca, pa se vsi neizogibno soočamo tudi z neprijetnimi (ali celo naravnost neznosnimi) notranjimi vzgibi in stanji – z vsem, pred čemer bi najraje pobegnili, česar ne maramo, nočemo občutiti, česar se sramujemo … C.G. Jung je to poimenoval SENCA – z njo se bomo pogumno in ljubeče soočili v 2. delu delavnice. Kako ravnamo s senco, je na poti navznoter namreč ključno – če senčne vidike odrivamo ali če se proti njim nasilno borimo, se ti krepijo. “Osvoboditi” jih je mogoče le tako, da jih ozavestimo in prežamemo z ljubečo naklonjenostjo. Na ta način njihovo uničevalno moč preobražamo v ustvarjalno moč. Na delavnici bomo preizkusili nekaj pristopov, kako se soočiti z neprijetnimi in težkimi občutji v meditaciji in vsakdanjem življenju, kako stopiti v ljubeč dialog z bolečino in boleznijo, kako raziskovati in osvobajati energijo sence z meditacijo o sanjah.

 

V večeru, ki ga bomo preživeli skupaj, lahko doživimo globoke uvide in izkustva, je pa negovanje in poglabljanje stika s seboj, osvobajanje življenjske moči, ujete v senci in krepitev sonca Zavesti vseživljenjski proces. Po delavnici vam bom poslala gradivo (posnetke praks), da vam bo v pomoč in navdih pri nadaljnjem samoraziskovanju.

Veselim se skupnega plesa naših sonc in senc!

Z ljubeznijo,

Tina

xX--75fs

foto: Jošt Franko

CENA DELAVNICE:

Redna cena:
– samo eden od obeh delov: 30 Eur
– celotna delavnica: 50 Eur

Znižana cena za udeležence tečajev Joga – pot navznoter:
– samo eden od obeh delov: 25 Eur (ob vplačilu štirih obiskov)/ 20 Eur (za vpisane v pomladno trimesečje)
– celotna delavnica: 40 Eur (ob vplačilu štirih obiskov)/ 30 Eur (za vpisane v pomladno trimesečje)

Če bi se delavnice želeli udeležiti, pa je cena previsoka za vaše finančne zmožnosti, mi pišite na spodnji e-naslov in poskusili bomo najti za vse sprejemljivo rešitev! 

Plačila so mogoča samo z nakazilom na TRR na podlagi predhodno izdanega računa (račun boste prejeli ob prijavi). Z gotovino ne poslujem.

Prijave in dodatne informacije po e-pošti: tina.kosir@gmail.com

 

 

Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu

Temni časi so, se zdi. Strahovi, sovražnost in tesnobnost pred prihodnostjo, ki bi utegnila biti še temnejša, pronicajo od vsepovsod. Tema si je zagotovila prostor, da se razbohoti, zagotovila si je moč in glas. Zmagoslavno napredovaje temačnega je videti tako neizogibno, da se zavzemanje za kaj svetlejšega, za sočutnost, mir, solidarnejšo družbo, za dobrobit skupnosti živih bitij in okolja, utegne zdeti naivno in zaman. Kar je odličen izgovor, da človek potone v resignirano lenobo. V lenobo, ki se izgovarja, “Tako pač je,” “Svet je pač tak,” “Itak vsi …”, “Itak nihče …”, “Če ne boš ti (pristal/a na slabe pogoje, naredil/a nekaj, kar čutiš, da ni prav ali opustil/a nečesa, kar čutiš, da bi bilo dobro), bo pa kdo drug” in podobno.

V zadnjem času mi na misel pogosto prihaja stavek iz Antigone, kot v podzavest zakopana mantra, ki ob pravem času priplava na površje: “Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.”

Tisoč načinov je, kako je mogoče sejati svetlobo vsemu navkljub. Ne glede na to, kako strašen se nam zdi svet, kako neprimerno se vedejo drugi in kako nemočni se počutimo. Nekateri načini so glasni in dejavni, drugi tihi in nevidni.

Izjemno močno orodje za ohranjanje vzpodbudne in konstruktivne naravnanosti je praksa ljubeče naklonjenosti. V sistematizirani obliki izvira iz zgodnjega budizma (sicer je verjetno še starejša). Ko sem v nekem intervjuju dobila vprašanje, katero jogijsko prakso bi priporočala vsem, se nisem mogla spomniti nobene druge ali bolje: nobene, ki bi se mi z današnjega stališča zdela pomembnejša ali bolj temeljna od te.

Praksa sama je zelo enostavna, nespektakularna, zato je skušnjava, da se ji ne bi posvečali, toliko večja. Pogosto se namreč zgodi, da pri enostavnih praksah kar vnaprej predvidimo, “Eh, tole ni pa nič posebnega, brez zveze,” ali pa se nam zdi, da ker nekaj razumemo, verjamemo, zagovarjamo v teoriji, tudi v praksi avtomatično že “obvladamo”. Razkol med teorijo in prakso pa je v praksi ponavadi precej večji kot v teoriji 🙂

Osnova prakse ljubeče naklonjenosti (sanskrtsko maitri, v angleški literaturi loving kindness) je ustvarjanje notranje atmosfere topline, v kateri se raztopijo ostri robovi nekonstruktivnih čustveno-mentalnih stanj. Izvajamo jo lahko kot daljšo meditacijsko prakso (v tradicionalnih budističnih meditacijskih centrih jo začetnikom pogosto predpišejo kot edino prakso, ki jo prvih nekaj mesecev izvajajo v celodnevnih meditacijskih programih, uporablja pa se tudi ob koncentraciji na dih, kadar se v meditacijskem procesu pojavijo ovire), v nadaljevanju pa nekaj predlogov za zgolj kratke “opomnike” na ljubečo naravnanost, ki jih lahko uporabljamo zjutraj, zvečer in tokom dne.

Jutranja in večerna prijaznost do sebe in drugih:
– Takoj ko se zbudimo, še preden vstanemo, si v mislih recimo: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečen/srečna, naj bom miren/mirna.” Nato ljubečo naklonjenost usmerimo navzven in si recimo: “Naj bo vsem bitjem dobro. Naj bodo vsa bitja zdrava, naj bodo vsa bitja srečna, naj bodo vsa bitja mirna.” In se ponovno vrnemo k sebi: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečen/srečna, naj bom miren/mirna.” Nekaj trenutkov še počivamo v notranji atmosferi topline, ki jo praksa prebudi.
– Na enak način se z ljubečo naklonjenostjo “pobožamo”, preden zaspimo.

Začetek dneva z ljubeznivostjo:
Preden se zapodimo v opravke dneva, pomislimo na eno osebo – to je lahko nekdo, ki smo mu/ji za kaj hvaležni, nekdo ki ga/jo imamo radi ali nekdo, za kogar občutimo, da je v stiski. Za hip zaprimo oči in tej osebi zaželimo: “Naj ti bo dobro. Bodi zdrav/a, bodi srečen/a, mirena/a.” Lahko si tudi predstavljamo, kako iz srca pošiljamo žarek svetlobe v srce te osebe. Nato si vzemimo nekaj trenutkov, da tej osebi tudi dejansko pošljemo kratko sporočilo, v katerem izrazimo svojo hvaležnost, naklonjenost ali dobre želje. Poskusimo vsak dan izbrati drugo osebo. Če se nam to zdi preveč ali nemogoče, začnimo z “manjšo dozo”, recimo trikrat tedensko ali pa vsaj enkrat tedensko 🙂

Kultiviranje ljubeče naklonjenosti v vsakdanjih odnosih:
Drobce in hitre opomnike na dobrohotno naravnanost lahko vnesemo v vsako interakcijo, kadar se le spomnimo. Preden pošljemo mejl, preden koga pokličemo ali sprejmemo klic, se udeležimo sestanka … pomislimo na osebo ali osebe, s katerimi bomo v stiku in si recimo: “Naj ti/ vam bo dobro.” Ko smo v prostoru, polnem ljudi, pomislimo: “Naj bo vsem v tem prostoru dobro.” Ko nekoga srečamo, se naravnajmo: “Naj ti bo dobro.” Praksa je najmočnejša, če jo uspemo izvajati brez razsojanja, ali nam je določena oseba ljuba ali ne, enostavno vsem brez razlik želimo dobro.

Ljubeča naklonjenost v konfliktih:
Čeprav je v tem primeru največji izziv, pa je praksa ljubeče naklonjenosti najbolj nujna in tudi izjemno dobrodejna prav v konfliktnih odnosih – lahko nas obvaruje pred številnimi nepotrebnimi zapleti, do katerih pride, kadar prilivamo olje na ogenj zamer. Kadar se zalotimo, da premlevamo nek konflikt, se umirimo, nekajkrat zavestno vdihnimo in izdihnimo in najprej začnimo z ljubeznijo do sebe: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečna/ srečen, naj bom mirna/miren.” Nato pomislimo na osebo, s katero imamo konflikt in mu/ji v mislih zaželimo: “Naj ti bo dobro. Bodi zdrav/a, bodi srečen/srečna, bodi miren/mirna.” Nato se ponovno vrnemo k sebi: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečna/ srečen, naj bom mirna/miren.” Za hip se sprostimo v notranjem občutju, nato pa se posvetimo stvari, ki jo počnemo. Če se težka občutja vrnejo, prakso ponovimo – lahko se zgodi, da jo delamo dolgo obdobje večkrat na dan. Bomo zato postali mehkužni in se pustili drugim poteptati? Nikakor, samo meje bomo znali postaviti bolj mirno in ravno zato celo bolj odločno. Razlog, da ne postavimo zdravih mej škodljivemu delovanju drugih, namreč nikoli ni sočutje, temveč strah in pomanjkanje samospoštovanja.


Pa še vabilo – praksam ljubeče naklonjenosti in še meditacijski praksi osredotočenja na srčno področje se bomo posvetili na tokratnih delavnicah Uporabne osnove jogeki bodo v soboto, 10. decembra dopoldne v Ubrani dvorani (Celovška 55, Ljubljana). Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite!

naslovna fotografija: Angela/ Flickr Creative Commons

Muriel Barbery: Življenje vilinov

Kaj je pravzaprav zdravljenje drugega kot oznanjanje miru? In kaj življenje, če ne življenje za ljubezen?
– Muriel Barbery: Življenje vilinov (prevedla Saša Jerele, Mladinska knjiga, Ljubljana 2016)

Življenje vilinov francoske pisateljice Muriel Barbery, ki je tudi pri nas dobro znana kot avtorica priljubljenega romana Eleganca ježaje knjiga o ljubezni. Tako pravi sama zase, pripoved namreč, če se prav spomnim, celo večkrat. Pripoved, ki žubori kot gorski potok iz sanjskega sveta, lahko pa bi rekli tudi, da drsi svilno kot vilinska preja – če ne bi v knjigi izvedeli, da je ena poglavitnih hib vilinov prav nezmožnost ustvarjanja izmišljij. Še dobro, da obstaja most med svetom vilinov in svetom ljudi, med zemljo in megličastim nebom, da se lahko tu in tam uresniči “tista ukinitev zemeljskih in duhovnih meja, ki jo, odkar je človek človek, imenujemo ljubezen.” Kajti za to gre. Za Ljubezen kot silo, ki napaja vse živo (živi pa so tudi kamni, če jih pozorno pogledaš) in hrani zavezništva med bitji. “Vsakemu bitju je, četudi ni bilo nikdar deležno ljubkovanja, prirojena zavest o ljubezni, in pozna jo iz spomina, ki potuje skozi telesa in veke, tudi če ni še nikogar ljubilo.”

zivljenje-vilinov-2

Življenje vilinov je prišlo na moj bralni urnik nenadejano nekega melanholičnega deževnega popoldneva, ko se mi je pokvaril računalnik in ni bilo mogoče opraviti opravil, ki so se še nekaj ur prej izdajala za nujna. Čakal me je sicer kup drugega branja, ampak dar nepričakovano izpraznjenih ur je vzbudil skušnjavo prepustiti se nečemu iz čiste slasti. In Življenje vilinov je natanko takšna knjiga, da se je vanjo ob jesenskih večerih sladko potopiti.

Zgodba je prekomplicirana in likov preveč, da bi jo bilo smiselno obnavljati. Dogaja se malo na francoskem podeželju, malo na italijanskem podeželju, malo v Rimu, malo v človeškem in malo v vilinskem svetu, v bržkone nedoločljivih časih, ko so “živeli na podeželju zelo preprosto in so lahko Boga pogosto pobožali po licu, kar je izviralo iz tega, da so vsak dan občevali z oblaki in s kamni in z razkošnimi rosnimi zorami, ki so na zemljo izstreljevale salve jasnine.”

V snežni novembrski noči v vasicah, eni francoski in eni italijanski, najdejo zapuščeni dojenčici, nenavadni deklici, ki ju druži skrivna vez. Maria, ki jo posvoji francoska podeželska skupnost, kaže čudežne moči, Clara se med odraščanjem pri italijanskem župniku izkaže za naravno genialno pianistko, zato jo pošljejo v uk k maestru v Rim.

Čarovnih moči, ujetih v krhkem telescu, ni lahko nositi. Ena od deklic sluti neizbežnost težkih časov in prežema jo otožnost, “kakor pri dušah, ki globoko v sebi razumejo več, kot lahko dojamejo z očmi, in ki po nekaj znamenjih, raztresenih povsod, celo po zaščitenih, četudi revnih krajih, v kakršnih je odraščala, že slutijo tragedije sveta.” Deluje nezemeljsko, a njena “navidezna raztresenost izvira iz enega tistih stanj, ki jih človek izkusi v molitveni zamaknjenosti, ko je duh ločen od telesa, a s podeseterjeno ostrino zaznava svet.” S krepitvijo svojih moči je v vedno večji nevarnosti, vedno bolj zaželen plen mrakobnih sil, te pa se zgoščajo. Ko ob koncu knjige nastopi čas za mitsko bitko z njimi, v kateri ima deklica osrednjo vlogo, se njene moči še okrepijo, a sprostitev moči jo je potopila “v bolečo bližino z elementi in poslej osamljala od bitij, ki jih je imela najrajši.”

Ob branju romana se mi je zdelo, da drsim skozi spretno izpisane sanje, kar mogoče ni naključje … “Veste, kaj so sanje? Sanje niso izmišljije, ki se rojevajo iz naših hrepenenj, temveč so samo druga pot, po kateri vsrkavamo bistvo sveta in pridemo do resnice; in prav to resnico nam odstirajo tudi meglice, ki zastirajo vidno in odstirajo nevidno.” Tudi čudežni deklici sanjata “z neznano ostrino”, podobe njunih sanj niso “zgolj nočni izrodki domišljije, temveč bolj videnja.” Podčrtala pa sem si tudi tole zanimivo misel o otroštvu, namreč “da je otroštvo sen, v katerem razumemo tudi tisto, česar še ne vemo.”

V tem sanjam podobnem človeško-vilinskem svetu so posebni darovi dani tudi preprostim ljudem, vaškim zeliščarkam, duhovnikom, kmetom in lovcem, vendar so darovi vedno grenko-sladki in njihova cena nikoli ni nizka. Tudi modrost je dragocena, ker jo požlahtni šele življenje in njegovih skrivnih zakonitosti ni mogoče razumeti, dokler ne nastopi pravi čas. Stari ženici se vrata v globino razumevanja odpro dan pred smrtjo. “Bežno je pomislila, kakšna škoda je, da je potrebovala ves ta čas, da je spregledala; vendar obenem spoznala, da četam darov ne mremo ukazovati, da jih je treba naučiti sočutja ter ljubezni in da dušno razsvetljenje zahteva izkušnjo hude bridkosti in žalovanja – da, tolažba je na dosegu roke, a ne moremo do nje, potreben je čas, potrebna so leta, in morda tudi usmiljenje bližnjega.” 

Z ljubeznijo, sočutjem in razumevanjem čudežni deklici motrita svet in avtorica riše svoje like. Tiste, ki so zapravili svoje darove, saj jim niso bili dorasli in niso zmogli gorečnosti, ki jo zahtevajo … Kristalna prosojnost in vrtoglava čistost prinašata slasti, a tudi izčrpanost. Življenje lahko dogori “v nekaj letih viharne, razkošne mladosti” ali pa je žrtvovano na oltarju družbene sprejemljivosti, kot uvidi duhovnika, ki “se je, in to ni bilo najmanj, odrekel slutnji, da drevesa in potke govorijo v drugačnem jeziku kot Cerkev.” Ljubezen se poraja “iz razumevanja drugega v njegovi veličini in neizrekljivi bedi.” 

“Nihče ne razume bolje od mene, kaj občuti, kdor se ne ujame s svetom, v katerem se je rodil. Nekateri pristanejo v napačnem telesu, drugi na napačnem kraju. Njihovo nesrečo pripisujemo osebnostni hibi, v resnici pa so samo izgubljeni nekje, kjer ne bi smeli biti,” pravi vilin, ki se bolje kot v vilinskem počuti v človeškem življenju.

Življenje vilinov, prvi roman v nastajajoči trilogiji, odpira vrata v magični, pravljični svet … Ali pa morda v pozabljeno doživljanje sveta kot prostora žive čarovnije, ki je hkrati strašen in lep, bridek in mehek, predvsem pa “starejši od ljudi in se zato ne pusti ujeti v njihove izčrpne razlage.”  Pusti pa se objeti dobrim pripovedim. Njihova skrivnost je, kot prišepne eden od vilinov, “liričnost in lahkoten odnos do resnice.” 


Pa še vabilo na Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! V četrtek, 17. novembra ob 19h se bova v Trubarjevi hiši literature o ljubih ji knjigah pogovarjali s pisateljico, publicistko in nasploh strastno “prebivalko Združenih držav branja in pisanja” Dijano Matković. Tudi o Muriel Barbery in njeni Eleganci ježa. Ob njej je Dijana odkrila, “da je spopad s svetom/preživetje možen tudi z ‘zgolj’ dodajanjem in čuvanjem lepega”. V branje priporočam še Dijanin intervju z Muriel Barbery za Mladino!

Uporabne osnove joge – v soboto, 2. aprila

UPORABNE OSNOVE JOGE – v soboto, 2. aprila v Ubrani dvorani (Celovška 55, Ljubljana)

Odkar smo v jeseni začeli z rednimi tedenskimi tečaji Joga – pot navznoter, ste mi mnogi pisali (ali povedali), da bi vas vsebina tečajev sicer zanimala, da pa je udeležiti se tečaja v Ljubljani enkrat tedensko za vas trenutno nemogoče ali pretežko. Nekateri živite predaleč, drugi nimate toliko časa, tretji bi raje vadili sami doma…

Zato s pomladjo začenjam z vikend delavnicami Uporabne osnove joge, ki bodo potekale enkrat mesečno. Na delavnicah bomo spoznavali učinkovite in enostavne prakse, ki jih lahko na različne načine vključite v svoj vsakdanjik (čakanje v vrsti je lahko recimo odlična priložnost za kratko meditacijo!).

Delavnice bodo potekale v dveh delih, udeležite se lahko kateregakoli dela, ki vas zanima. Cena posamičnega sklopa je 20 Eur*, obeh skupaj pa 35 Eur*. 

Če bi se želeli prijaviti (ali pa vas zanimajo še kakšne dodatne informacije), mi pišite na elektronski naslov tina.kosir@gmail.com

(*Plačilo izključno kot nakazilo na TRR na podlagi izdanega računa. Prijave veljajo za dokončne ob plačilu prijavnine.)

IMG_2882

foto: optische_taeuschung/ Flickr Creative Commons

9h – 11h: Pripravljalne vaje in asane (jogijski položaji): LAHKIH NOG NAOKROG!
Število udeležencev: do 10
Na tečajih se vedno znova izkaže, da nas pri izvajanju jogijskih položajev močno ovira neprožnost v nogah, ki odmeva tudi v spodnji del hrbta. Noge je treba postopno in potrpežljivo “zrahljati”, preden lahko varno razvijamo klasične asane, posebej tiste, pri katerih se z iztegnjenimi nogami pripogibamo naprej.  (Ne)prožnost v nogah tudi bistveno vpliva na to, kako sedimo, tako v sedečih jogijskih položajih kot tudi sicer. Hkrati pa imajo vaje, ki se jih bomo učili v okviru programa, tudi same po sebi številne blagodejne učinke: izboljšujejo prekrvavitev, blažijo otekanje nog in lajšajo težave, ki jih povzročajo krčne žile (bolečine v nogah, občutek težkih nog). Na globlji ravni bomo s pomočjo vaj poskušati bolje ozavestiti občutke v nogah in prepoznati, kako so povezani z mentalnim nemirom. Delavnica je primerna tako za tiste, ki z jogo (še) nimate izkušenj kot tudi za tiste, ki bi radi izpopolnili osnove,  s pomočjo katerih je lažje razvijati nadaljnjo jogijsko prakso. Program sem sestavila na podlagi izkušenj z rednih tečajev in bo vseboval različne element, ki so se izkazali za najbolj koristne:
– raztezanje nog v ležečem položaju (varno tudi v primeru težav s hrbtenico),
– vaje za izboljšanje prekrvavitve in za povečanje občutka živosti v stopalih in gležnjih ter osnovni napotki za enostavno masažo stopal,
– previdno razgibavanje kolen,
– enostavne vaje za krepitev mišic v stegnih in mečih,
– nežno odpiranje kolčnih sklepov,
– varna in postopna priprava na predklone,
– sproščanje z dvignjenimi nogami,
– meditacijska hoja.

11:30 – 13:30: Dihanje, sproščanje, meditacija: RAZVIJANJE ZAVESTNOSTI IN RADOSTI
Število udeležencev: do 15
V drugem delu, posvečenem bolj meditativnim praksam, bomo najprej ozavestili dihanje in preizkusili, kakšen učinek imajo zelo enostavne vaje uravnavanja diha. Spoznali bomo nekaj dinamičnih dihalnih vaj, ki jih lahko uporabite tudi na sprehodu ali v premorih med dnevnimi aktivnostmi. Naučili se bomo, kako se lahko z dihanjem umirimo zvečer pred spanjem ter si tako na naraven način pomagamo, če nas muči nespečnost, pa tudi če bi radi le bolj mirno zaključili dan. Sproščali se bomo s pomočjo potovanja s pozornostjo po telesu, kar je zelo učinkovita praksa, za katero je dobro, da se jo privadimo izvajati tudi sami, brez zunanjega vodstva.  Vaja, s katero lahko bistveno povečamo zavestnost pri vsem, kar počnemo, je večerni meditativni pregled minulega dne. Zaradi ujetosti v skrbi se naši pozornosti pogosto izmuznejo najdragocenejši trenutki, ki najbolj plemenitijo naše bivanje. Naučili se bomo enostavne kratke vaje, ki nam ob rednem izvajanju pomaga, da ozavestimo drobne radosti in razvijamo občutenje hvaležnosti. Večino vaj lahko izvajate sede ali leže, zato naj vas nič ne skrbi, tudi če imate težave s sedenjem.

sunset

foto: Moyan Brenn/ Flickr Creative Commons

Poglobitev izkustva in razumevanja joge (12.3.): Bhagavadgita/ Filozofija različnih šol vedante

Celodnevni program POGLOBITEV IZKUSTVA IN RAZUMEVANJA JOGE bo potekal v soboto, 12. marca v Ubrani dvorani (Celovška 55, Ljubljana). Temi tokratnih predavanj bosta Bhagavad gita in pa filozofija različnih šol vedante. Pred in po predavanjih pa seveda praksa! Pridružite se lahko kateremu koli posamičnemu delu, prijave že zbiram.

Za program se prijavite po elektronski pošti tina.kosir@gmail.com

9h – 12h: POGLOBITEV IZKUSTVA JOGE – podaljšana praksa
V okviru tega programa bomo izvajali daljšo jogijsko prakso, ki bo vključevala različne tehnike – asane (jogijske položaje), pranayamo (energijske prakse), sproščanje, vodeno osredotočanje pozornosti (dharano) in samostojno opazovanje meditativnega procesa. Program je namenjen tistim, ki se že ukvarjate z jogo in ste tudi že vzpostavili redno lastno prakso.
Število udeležencev: do 10
Prispevek: 20 Eur*

Sprehod skozi zgodovino, filozofijo in kulturo joge – poljudni predavanji:

15h – 17h: MODROST BHAGAVAD GITE
Bhagavad gita je eno temeljnih besedil indijske filozofije. Ko so se Evropejci srečali z njo, so jo označili za “eno najlepših filozofskih pesnitev”. Je del velikega epa Mahabharate, za besedilo, ki posreduje nauke o jogi, pa se odvija na zelo nenavadnem kraju – na bojnem polju tik pred začetkom bitke. Poglavitno vprašanje, s katerim se ukvarja, je, kako modrost joge prenesti v delovanje tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah. V okviru predavanja si bomo ogledali različne vidike tega izjemnega, mestoma tudi kontroverznega besedila, ki indijsko kulturo in razumevanje joge bistveno zaznamuje še danes.
Prispevek: 15 Eur*

17h – 19h: FILOZOFIJA RAZLIČNIH ŠOL VEDANTE
Učenja temeljnih besedil indijskih izročil, kot so Upanišade, različne sutre in Bhagavad gita, so zelo raznolika, pogosto težko razumljiva, večpomenska in polna paradoksov. Kako jih razumeti, kako živeti v skladu z njimi? Ob koncu prvega tisočletja so na ta vprašanja poskušale odgovoriti različne šole vedante, ki so zagovarjale vsaka drugačne odgovore in poti. Kakšna je narava resničnosti? Je edino resnično zavestno in blaženo Eno, pojavni svet pa je iluzorni privid, kot je učila advaita vedanta? Ali pa je svet stvaritev božanstva, ki se mu človek lahko le približuje, a ga bo vedno neskončno presegalo, kot so menili pripadniki dvaita vedante? Je prava pot meditativna kontemplacija ali čaščenje? V predavanju bomo spoznali najpomembnejše ideje vedantskih šol, v katerih koreninijo zelo različni pristopi k jogi.
Prispevek: 15 Eur*

(*Izključno kot nakazilo na TRR na podlagi izdanega računa. Plačilo v gotovini ni mogoče. Zaradi zelo omejenega števila mest bodo prijave za dokončne veljale šele po plačilu prijavnine, saj si zaradi stroškov izvedbe programa in časovno obsežnih priprav nanj ne morem privoščiti večjega števila naknadnih odpovedi.)

19:15 – 20:45: MANTRE IN MEDITACIJA
Osebno naravnost obožujem sanskrtske mantre, ki so srce moje osebne prakse. Zakaj in kako delujejo, je racionalno bržkone nemogoče razložiti – nekateri jih začutimo, drugi ne. Na izrecno željo nekaterih od udeležencev mojih rednih tečajev joge  sem jih malce sramežljivo uvrstila na program – sramežljivo zato, ker se pravilnega izvajanja manter v indijskih tradicijah pod strogim vodstvom (izbranci) učijo dolga leta, naši poskusi posnemanja manter pa so seveda le bledi približek. A celo v tej okrnjeni obliki ima praksa manter lahko močne učinke. Uvodoma vam bom predstavila nekaj daljših manter, nato pa bomo skupaj 108x ponovili slovito maha mrityunjaya mantro. Po koncu bomo z meditacijo t.i. ljubeče naklonjenosti krepili namero delovati v dobro vseh bitij.
Prispevek: 5 Eur (oz. kolikor želite) sami nakažete kateri koli dobrodelni organizaciji, ki ji zaupate

Prepoznavanje darov minljivosti

V jesenskem času, ko se dnevi krajšajo in se narava pripravlja na zimsko spanje, se svet zdi prepreden z zavestjo minljivosti. Nekateri se jeseni počutijo tesnobno, drugi melanholično, tisti, ki radi zremo navznoter (in od tam potem po potrebi tudi še navzven), pa smo v svojem elementu. Rada imam jesen. Tudi deževne dni, ki so že sami po sebi odličen izgovor, da se človek zavleče v kak kot z dobro knjigo ali si privošči podaljšano meditacijo.

Letošnjo jesen imam posebej rada, ker mi novi tečaji joge (zdaj jo učim v lastni režiji in v skladu s svojim razumevanjem in občutenjem te čudovite prakse, ki mi je toliko dala) prinašajo dragocena srečanja in nova spoznanja.

Za čas jesenskih šolskih počitnic (v tednu pred 1. novembrom) sem pripravila poseben program, ki bo odprt tudi za zunanje udeležence, saj gre veliko redno vpisanih takrat na potep. Tole je “uradni”, kratki opis (več o tem, kaj točno bomo počeli in opis praks, ki jih lahko uporabljate tudi sami, pa v nadaljevanju tega zapisa pod fotografijo):

PREPOZNAVANJE DAROV MINLJIVOSTI: prakse za krepitev budnosti, pristnosti, sočutja in preobrazbe

(v ponedeljek, 26. oktobra od 19:15 – 20:45 ali v petek, 30. oktobra od 17:15 – 18:45v Ubrani dvorani na Celovški 55) Nadaljujte z branjem