“Kako lepo drevo!”

Danes popoldne sem šla, kot običajno, na kratek sprehod s kužkom, ki mu včasih pravim tudi “moj osebni trener”. Čudovitemu sončku navkljub, ki je ravno takrat zlato sijalo, odeta v mrk oblak plitkih skrbi in raztresenih misli. Kot bi bil moj mentalni svet roj nadležnih muh, ki popadljivo brenčijo in posrkajo vso pozornost – če jim pustiš, seveda. K sreči nisem prišla prav daleč, samo do prvega drevesa, ki se ga je moj kuža odločil pomarkirati kar s treh strani in me s svojo vrvico med tem manevrom uspešno privezal za drevo. V svojem oblaku niti tega nisem uspela opaziti, pod kakšnim drevesom stojim.

Na mojo veliko srečo je v tistem trenutku prišla mimo punčka in svoji mami radostno vzkliknila: “Kako lepo drevo!” Njen glas in njeni učki tako polni srčnega čudenja, da me je kar prestrelilo. In res, kako osupljivo cvetoče drevo sem kar spregledala! Če ne bi bilo te pozorne punčke, bi zamudila njegovo lepoto. Njen vzklik pa me je takoj prebudil. Mentalna brozga se je v hipu razblinila. Kako lepo drevo!

romanu Island (Otok) Aldousa Huxleya nastopajo ptice, ki prebivalce nenehno opominjajo “Pozornost! Tukaj in zdaj!” A deklica, ki me je danes prebudila, je spomnila še na nekaj več: ne le na pozornost, ampak na posebno pozornost, odprto za lepoto sveta – radostno čudenje. V indijski tradiciji, ki jo študiram za doktorat (kašmirskem šivaizmu), so temu razpoloženju rekli camatkara (izg. “čamatkara”), beseda pa pomeni tako “čudenje” kot tudi “čudež”.

Kako naj se nam svet razodene kot čudežen, če se mu ne znamo čuditi?

Nekaj dni nazaj sem se kmalu po sončnem vzhodu tudi sprehajala s kužkom, a takrat brez brozge v glavi in s čisto pozornostjo. Tako mi ni ušel čudovit prizor: cvetoča češnja, v luži pod njo pa dva čofotajoča vrabčka, ki sta vzklikala tako radostno, da sem se jima morala nasmejati. Kot bi bilo njuno ščebetanje in uživaško namakanje v luži destilat radosti bivanja!

leunig great spiritual teachers

Toliko lepote, toliko radosti nam ponuja pomlad! Kakšna škoda, če je ne zmoremo videti, zabubljeni v dolgočasne odtenke notranje sivine. Prijazno vesolje pa nenehno pošilja učitelje, da nas povabijo v budnost. Včasih kakšno občutljivo deklico. Zvedavega kužka. Vrabčka. 

In drugič sončni žarek, ki si, nenadejano, utre pot skozi oblake.


Naslovna fotografija cvetoče češnje: Rebecca Bollwitt/ Flickr Creative Commons

 

Advertisements

(Ne)popolne okoliščine*

Na delavnici o meditaciji, ki sva jo s kolegom nedavno vodila v okviru Tedna možganov, je po koncu prakse simpatična gospa povprašala: “Kdaj pa svetujete, naj meditiram? Bi zjutraj, ampak imam kup opravkov, takoj ko vstanem. Čez dan nikakor nimam časa. Zvečer sem pa že utrujena in kinkam.” Gospa, sicer upokojenka, je kratko meditacijo poskusila prvič in bila ji je zelo všeč. Vsekakor nekaj, kar bi z veseljem vključila v svoj vsakdanjik. Ko bi le imela čas!

Tudi sicer se na tečajih učitelji nenehno soočamo s podobnimi tožbami: praksa je krasna, praksa pomaga, z veseljem bi jo delali redno – samo časa ni. Pa tudi druge okoliščine so neugodne: težko je najti idiličen prostor, moti nas hrup, moti nas pohištvo …

Včasih pomaga, če težave, ki nas pestijo, uzremo v luči mnogo zahtevnejših, ki so jih ljudje nekdaj premagovali (in nekateri jih še vedno), da bi lahko razvijali svojo duhovno prakso. V predmoderni Indiji je odločitev za pot joge večinoma pomenila odpoved posvetnemu življenju in zavezo rigoroznim asketskim praksam. Vsaj za določeno obdobje (ponavadi nekaj let) so se meditatorji odpravili na samotne kraje, kjer so se posvetili zgolj meditaciji. Ko se je praktikant odločal za meditacijski odmik, se je v ta namen lahko odpravil v gozd, kjer je bilo na voljo veliko različnih sadežev, a tudi številne nevarnosti: od divjih plenilcev do strupenjač in nadležnih komarjev. Tem se je bilo mogoče izogniti, če si je človek namesto ravninske džungle za samotno zatočišče izbral katero od himalajskih votlin, ki so bile drugo tradicionalno zatočišče asketov. A tudi tam je bilo vse prej kot idilično – meditator se je moral med drugim spopasti z izjemno nizkimi temperaturami. Himalajske duhovne kulture (recimo tibetanski budizem) so zato razvile številne močne prakse prav v ta namen.

Človek, ki se je nameraval resno posvetiti meditaciji, se je torej moral najprej odločiti: bi raje trpel zmrzal in pomanjkanje ali nevarnost tigrov, komarjev in pijavk? Nič čudnega, da je bila ena poglavitnih vrlin, ki je po eni strani veljala za predpogoj joge, po drugi pa tudi za merilo, koliko je človek napredoval v svoji praksi, sposobnost ohranjati notranji mir in zadovoljstvo ne glede na zunanje okoliščine.

A zakaj bi bilo to danes za nas sploh relevantno? V sodobnem “razvitem” svetu kolikor moremo skrbimo za svoje ugodje in udobje, okoliščine, ki nam ne prijajo, pa brž spremenimo. A um, ki se najbolj od vsega boji, da bi se moral umiriti, bo vedno našel zunanje razloge za to, da se ne more. Ko se odločamo, da bomo nekaj, za kar sicer vemo, da bi nam koristilo, redno počeli, moramo na takšno sabotažo računati.

Prispodoba o zmrzali ali komarjih pa velja tudi na drugih življenjskih področjih. Za karkoli se v življenju odločimo, katerokoli pot uberemo, vedno bo imela tudi neprijetne plati. Če od življenja kot razvajen otrok pričakujemo, da nam bo zagotovilo sanjske pogoje za vse, kar bi radi postali in počeli, bomo imeli brez dvoma vedno dovolj razlogov za tarnanje in pritoževanje.

Je pa vedno mogoče ubrati tudi drugo pot: početi, kar se nam zdi vredno početi, neugodnim okoliščinam navkljub. Včasih celo z nasmehom.


* Na željo udeležencev tečajev Joga – pot navznoter se bom v prihodnje potrudila, da čim več svojih razmislekov, ki na tečajih služijo kot uvod v prakso, tudi zapišem na blogu. Pričujočo vsebino smo obravnavali v okviru zimskega tečaja, ki je bil posvečen jogi delovanja. Pomladanski tečaji se pričnejo kmalu, njihova osrednja tema pa bo joga preobražanja!

 

 

Uporabne osnove joge – v soboto, 2. aprila

UPORABNE OSNOVE JOGE – v soboto, 2. aprila v Ubrani dvorani (Celovška 55, Ljubljana)

Odkar smo v jeseni začeli z rednimi tedenskimi tečaji Joga – pot navznoter, ste mi mnogi pisali (ali povedali), da bi vas vsebina tečajev sicer zanimala, da pa je udeležiti se tečaja v Ljubljani enkrat tedensko za vas trenutno nemogoče ali pretežko. Nekateri živite predaleč, drugi nimate toliko časa, tretji bi raje vadili sami doma…

Zato s pomladjo začenjam z vikend delavnicami Uporabne osnove joge, ki bodo potekale enkrat mesečno. Na delavnicah bomo spoznavali učinkovite in enostavne prakse, ki jih lahko na različne načine vključite v svoj vsakdanjik (čakanje v vrsti je lahko recimo odlična priložnost za kratko meditacijo!).

Delavnice bodo potekale v dveh delih, udeležite se lahko kateregakoli dela, ki vas zanima. Cena posamičnega sklopa je 20 Eur*, obeh skupaj pa 35 Eur*. 

Če bi se želeli prijaviti (ali pa vas zanimajo še kakšne dodatne informacije), mi pišite na elektronski naslov tina.kosir@gmail.com

(*Plačilo izključno kot nakazilo na TRR na podlagi izdanega računa. Prijave veljajo za dokončne ob plačilu prijavnine.)

IMG_2882

foto: optische_taeuschung/ Flickr Creative Commons

9h – 11h: Pripravljalne vaje in asane (jogijski položaji): LAHKIH NOG NAOKROG!
Število udeležencev: do 10
Na tečajih se vedno znova izkaže, da nas pri izvajanju jogijskih položajev močno ovira neprožnost v nogah, ki odmeva tudi v spodnji del hrbta. Noge je treba postopno in potrpežljivo “zrahljati”, preden lahko varno razvijamo klasične asane, posebej tiste, pri katerih se z iztegnjenimi nogami pripogibamo naprej.  (Ne)prožnost v nogah tudi bistveno vpliva na to, kako sedimo, tako v sedečih jogijskih položajih kot tudi sicer. Hkrati pa imajo vaje, ki se jih bomo učili v okviru programa, tudi same po sebi številne blagodejne učinke: izboljšujejo prekrvavitev, blažijo otekanje nog in lajšajo težave, ki jih povzročajo krčne žile (bolečine v nogah, občutek težkih nog). Na globlji ravni bomo s pomočjo vaj poskušati bolje ozavestiti občutke v nogah in prepoznati, kako so povezani z mentalnim nemirom. Delavnica je primerna tako za tiste, ki z jogo (še) nimate izkušenj kot tudi za tiste, ki bi radi izpopolnili osnove,  s pomočjo katerih je lažje razvijati nadaljnjo jogijsko prakso. Program sem sestavila na podlagi izkušenj z rednih tečajev in bo vseboval različne element, ki so se izkazali za najbolj koristne:
– raztezanje nog v ležečem položaju (varno tudi v primeru težav s hrbtenico),
– vaje za izboljšanje prekrvavitve in za povečanje občutka živosti v stopalih in gležnjih ter osnovni napotki za enostavno masažo stopal,
– previdno razgibavanje kolen,
– enostavne vaje za krepitev mišic v stegnih in mečih,
– nežno odpiranje kolčnih sklepov,
– varna in postopna priprava na predklone,
– sproščanje z dvignjenimi nogami,
– meditacijska hoja.

11:30 – 13:30: Dihanje, sproščanje, meditacija: RAZVIJANJE ZAVESTNOSTI IN RADOSTI
Število udeležencev: do 15
V drugem delu, posvečenem bolj meditativnim praksam, bomo najprej ozavestili dihanje in preizkusili, kakšen učinek imajo zelo enostavne vaje uravnavanja diha. Spoznali bomo nekaj dinamičnih dihalnih vaj, ki jih lahko uporabite tudi na sprehodu ali v premorih med dnevnimi aktivnostmi. Naučili se bomo, kako se lahko z dihanjem umirimo zvečer pred spanjem ter si tako na naraven način pomagamo, če nas muči nespečnost, pa tudi če bi radi le bolj mirno zaključili dan. Sproščali se bomo s pomočjo potovanja s pozornostjo po telesu, kar je zelo učinkovita praksa, za katero je dobro, da se jo privadimo izvajati tudi sami, brez zunanjega vodstva.  Vaja, s katero lahko bistveno povečamo zavestnost pri vsem, kar počnemo, je večerni meditativni pregled minulega dne. Zaradi ujetosti v skrbi se naši pozornosti pogosto izmuznejo najdragocenejši trenutki, ki najbolj plemenitijo naše bivanje. Naučili se bomo enostavne kratke vaje, ki nam ob rednem izvajanju pomaga, da ozavestimo drobne radosti in razvijamo občutenje hvaležnosti. Večino vaj lahko izvajate sede ali leže, zato naj vas nič ne skrbi, tudi če imate težave s sedenjem.

sunset

foto: Moyan Brenn/ Flickr Creative Commons

Joga preobražanja

Duh je sam svoj svet,
ki iz nebes pekel,
iz pekla nebo
na vek ustvarja v sebi.
– John Milton: Izgubljeni raj (prev. Marjan Strojan)

Tvoj duh je ocean življenja.
Dvigne se lahko tudi v plimo jeze
in ti v meso zapiči ognjene harpune.
A ko jih pretehtaš, so brez teže.
– 
Lalla, 14. stol., kašmirska pesnica in mistikinja (prev. Tina Košir Mazi)

Juhu, pomlad je (že skoraj čisto) tu! Tečaji Joga – pot navznoter, s katerimi smo začeli v jeseni preteklega leta, stopajo v svoje tretje trimesečje. Vesela sem vsega lepega, kar so že prinesli – prijaznih srečanj, srčnih energij in časa za mir, ki vrača moč.

Tečaji so zasnovani tako, da se v vsakem trimesečju posvetimo določeni temi, določenemu vidiku joge … in življenja. Pomladna srečanja bodo uglašena na temo preobražanja. Pomlad je čas, ko se narava prebuja in obnavlja, ko vzbrsti, kar je bilo posejano. Opazovanje narave nas lahko navdihne, da z večjim zaupanje in optimizmom pustimo življenjskim silam v sebi, naj na novo vzniknejo in zacvetijo. A kar nas pri tem zavira in duši, je ujetost v omejujoče vzorce mišljenja in delovanja.

Če se iskreno odpravimo na pot navznoter, kmalu naletimo na bogato zalogo notranje prtljage, s katero ne vemo, kaj bi. Ker smo sodobni potrošniki navajeni, da so naše želje nemudoma uslišane, ko kupimo določen produkt, lahko hitro zaključimo, da joga ni za nas – od storitve smo vendarle pričakovali notranji mir in radost, ne pa, da bomo še bolj občutili svojo stisko! Sodobno poučevanje joge, ki je prilagojeno sodobnim potrošnikom, se zato pogosto ustavi na površini – takoj, ko naletimo na kaj neprijetnega, nehamo gledati vase. Raje ostanemo v varni coni udobja, se osredotočimo na zunanjost in izpopolnjujemo svoje fizične poze – joga pa v tej obliki ostane na ravni poziranja, ki ima sicer lahko dobrodejne učinke na fizično počutje in izgled (konec koncev je tudi to bolje kot nič!), ne vodi pa h kakšnim globljim spremembam. Če ne čutimo, da bi jih potrebovali, je to čisto ok. A mnogi ljudje (vsaj tisti, ki jih jaz srečujem), bi radi “nekaj več.” Včasih ni čisto jasno, kaj bi to bilo, ampak skoraj vsi, ki pridejo k meni, pravijo, da bi radi začutili – mir.

Prav tu pa so nam učenja starodavnih jogijskih tradicij lahko v veliko oporo – v sodobni družbi imamo namreč na temo miru ogromno zgrešenih predpostavk.

Preobražanje stisk v radost

Temeljna zgrešena predpostavka je, da je mir nekaj, kar bomo z izvajanjem neke tehnike začutili takoj, sicer je nekaj narobe, ali s tehniko ali pa z nami. Res je sicer, da večinoma kar hitro občutimo blagodejni učinek “pomirjujočih” prostorov in praks,a ta učinek je kratkotrajen in plitek, če pobegnemo, ko se začnejo oglašati neprijetne mentalno-čustvene vsebine. Teh se pogosto ustrašimo in sklepamo, da jih je določena praksa “povzročila”. Tako se zgodi, da zamudimo priložnost, da bi se z notranjimi pojavi soočili – in jih preobrazili.

Indijske tradicije so se ogromno ukvarjale s tem, kako izoblikovati prakse, ki bi človeku pomagale, da se osvobodi stisk. Sanskrtsko besedo duḥkha se ponavadi prevaja kot “trpljenje”, a je to prepompozen izraz, saj se izraz nanaša na kakršnokoli neprijetno občutje, ki se mu ljudje želimo izogniti. Nasprotni pomen ima sukha, kar ponavadi prevajamo kot “sreča”, zajema pa zaželene in prijetne reči. A pozorni opazovalci so ugotovili, da sta ti navidezni nasprotji v resnici neločljivo preleteni, zato se pogosto pojavljata zloženi v eno besedo, sukha-duḥkha. Ob sreči namreč že občutimo seme strahu, da bo minila, po drugi strani pa nam nelagodje lahko prinese tudi marsikaj dobrega. Za radost, ki je povezana z meditativnimi stanji, so sčasoma začeli uporabljati drug izraz: ānanda. Gre za radost, ki je globlja, pogosto se prevaja kot “blaženost”. Mnoge šole so učile, da je ānanda onkraj sreče-nesreče, smeri, ki so mi osebno najbliže, pa so predlagale drugačno rešitev: ānanda ni le onkraj, ampak prežema zavest – kar v praksi pomeni, da jo je mogoče začutiti sredi plesa vseh nasprotij, ki neizbežno sestavljajo naša življenja.

Notranja alkimija

Alkimistično prizadevanje, da bi svinec preobrazili v zlato, je prispodoba za delo z notranjimi silami. Zavest, da je svinčena občutja (strahove, žalost, jezo …) mogoče preobraziti v konstruktivno energijo (ustvarjalnost, sočutje, moč, modrost) je izjemno osvobajajoča. Osebno v takšno preobražanje verjamem na podlagi lastnih življenjskih izkušenj – da joga zares “deluje”, sem najmočneje občutila prav takrat, kadar mi je bilo v življenju najtežje. Zato si drznem trditi: če pred bolečino, ki jo življenje neizbežno prinese, ne pobegnemo, ampak jo potrpežljivo predihamo, se preobrazi v zlato zrno modrosti. To pa je edino bogastvo, ki nam ga nič in nihče ne more vzeti.

 

pomlad preobražanje

vir slike: Cornelia Kopp/ Flickr Creative Commons

In kaj točno bomo počeli?

Na tečajih izvajamo različne uravnotežene programe asan (jogijskih položajev). V vsakem trimesečju so v ospredju drugi položaji, ki jih zelo postopno in nežno razvijamo od pripravljalnih do zahtevnejših stopenj, tako da lahko izberete in izvajate oblike, ki vam najbolj ustrezajo. V tem trimesečju bomo položaje izvajali še bolj meditativno, z usmerjenim zavedanjem in nekaterimi notranjimi vizualizacijami. Povezovali bomo pranayamo (dihalne prakse) in meditacijo, postopno razvijali meditativno potovanje s pozornostjo ob dihu vzdolž hrbtenice, kar je praksa, ki ima zares močne učinke. Spoznali bomo mudro (držo), s katero se učimo občutiti in usmerjati življenjsko silo, kar nam pomaga vzpostaviti zaupanje, da smo na varnem v svojih rokah. V meditacijah bomo preizkusili različne načine, kako se soočiti z občutji, ki jih imamo sicer za neprijetna in premislili, kaj nas lahko naučijo ter kako lahko nekatera najpogostejša preobrazimo v konstruktivnejšo energijo. Učili se bomo tudi kratkih tehnik, ki jih v ta namen lahko uporabimo tokom dneva, sredi vsakdanjih aktivnosti.

TERMINI IN LOKACIJE

(Vse tečaje pripravljam in vodim Tina Košir Mazi.)

PONEDELJEK, 19:15 – 20:45; Ubrana dvorana, Celovška 55, Ljubljana
začetek pomladnega sklopa: 11. aprila 2016

SREDA, 18:30 – 20:00; Joga center Parinama (dvorana Pingala), Cesta na Brdo 85, Ljubljana
začetek pomladnega sklopa: 30. marca 2016

PETEK, 17:15 – 18:45; Ubrana dvorana, Celovška 55, Ljubljana
začetek pomladnega sklopa: 15. aprila 2016

CENIK

trimesečni sklop (april – junij 2016): 10 terminov po 90 min: 100 Eur*  / če se tečaju priključite pozneje, se vrednost ur, ki ste jih zamudili, odšteje od cene

mesečni sklop: 4 temini po 90 min: 50 Eur*

Prvi (informativni) obisk je brezplačen, a zaradi prostorskih omejitev se je zanj treba prijaviti po elektronski pošti.

Obiski posamičnih ur so mogoči v primeru prostih mest na tečaju . Cena posamičnega obiska je 15 Eur*. Za obisk se je treba predhodno prijaviti po elektronski pošti.

Prijave in dodatne informacije: tina.kosir@gmail.com

(* Plačilo je mogoče izključno kot nakazilo na TRR na podlagi izdanega računa. Z gotovino ne poslujem.)