“Tu smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

Pred kakšnim tednom sem na meni zelo ljubem blogu Brainpickings brala o zanimivem projektu Američanke Susan O’Malley, ki je stotim povsem običajnim, a v vseh pogledih različnim ljudem zastavila neobičajno vprašanje: “Kakšen nasvet bi vaš 80-letni jaz dal vašemu današnjemu jazu?” Če si zamislite sebe pri osemdesetih, kaj bi si svetovali? Presunilo me je branje odgovorov, tako polnih preproste, a žive modrosti, za katero trdno verjamem, da jo vsi nosimo v sebi.

Seveda sem zadevščino takoj preizkusila in se v sproščenem stanju v meditaciji odpravila na srečanje s svojo 80-letno podobo. Zaznala sem, da se je ob tej nameri najprej pojavilo nelagodje, strah, kaj bom zagledala  – se mi bo prikazala od življenja uničena, razočarana starka brez življenjske moči? Ko pa sem izdihnila ta strah in pustila, naj se spontano pojavi, kar se bo pač pojavilo, me je oblilo nekaj toplega in zagledala sem zelo dobrovoljno,  navihano sivolaso gospo v bordo rdeči trenirki. “O, lepo, da si prišla, ravno prav, sem ravno zaključila z jogo,” me je pozdravila. Stisnila mi je roke – njene so bile zelo tople. V očeh mir, ampak tudi iskrivost. Rekla pa je tole:

“Tukaj smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

roke stare gospe

foto: Ronn aka “Blue” Aldaman/ Flickr Creative Commons

Vajo smo ta teden poskusili tudi na mojih tečajih joge  – nekateri so bili nad njo navdušeni, drugim se ni zdela nič posebnega 🙂 Splošna ugotovitev je bila, da so nam naše 80-letne različice povedale, kar že vemo. Skratka, nič novega. Včasih naravnost nesramno podobno čemu, kar nam, recimo, pripovedujejo tudi naše starejše sorodnice (recimo, bog ne daj, mame).

OK, torej že vemo. Pa tudi živimo?

Ne. Ali vsaj ne dovolj.

In v tem je bistvo.

Modrost, ki jo imamo, pa ne živimo, je kot topel plašč, ki bi nam sredi zime visel v omari, medtem ko bi po svetu hodili v poletni obleki – in se pritoževali zaradi ozeblin. In če nam bi kdo ponudil plašč, bi odgovorili: “Ne, hvala, točno takšnega že imam v omari.”

Modrost je v nas zato, da nas greje. Ni treba čakati na starost, da bi jo začeli živeti. Ne vemo, kako dolg bo ta hip, ki je naše življenje. Moja babica, ki je doživela častitljivo starost sto let in pol, je v dneh pred smrtjo nenehno ponavljala: “Kako hitro je minilo!” Tudi sto let hitro mine. Čas je zelo relativen. Danes je treba obleči svoj plašč. Na to me je v tem času, ki vremensko sicer ni ravno hladen, prevečkrat spomnil mrzel piš novic o odhodu kašnega velikega človeka, za katerega se je še včeraj zdelo, da je nesmrten … Tako krhko je življenje. In vendar je vsak hip živosti lahko neizmerno veličasten.

“Tukaj smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

Kaj pa vam svetuje vaša 80-letna različica?

Advertisements

Poglobitev izkustva joge (23.1.)

Že nekaj časa razmišljam, kako oblikovati program za tiste, ki bi radi še poglobili svojo jogijsko prakso. Redni tedenski tečaj joge je super, vsakodnevna samostojna praksa še bolj, a za poglobitev jogijskega izkustva ni druge, kot da si vsake toliko privoščimo daljšo prakso. Jogijske tehnike sprožijo notranje procese, da se ti odvijejo, pa potrebujejo čas. Več časa, kot si ga večinoma vzamemo, pa naj bo to v okviru organiziranih skupnih praks ali pa lastne domače. Stari jogijski teksti priporočajo (vsaj) triurno prakso, če želimo okusiti malo globlja meditacijska stanja. Na redni bazi v našem sodobnem življenju to ni niti mogoče niti priporočljivo, a vsake toliko (recimo enkrat mesečno) bi bilo za tiste, ki nas joga resneje zanima, zelo koristno.

Daljše in resnejše prakse pa (lahko) sprožijo notranje procese, za katere v kulturah, ki niso sistematično razvijale meditacije, niti nimamo ustreznih izrazov. Osebno mi pri krmarjenju skozi notranje pokrajine najbolj pomaga znanje, do katerega sem se dokopala z akademskim proučevanjem indijskih filozofsko-meditativnih tradicij. Želim si, da bi to znanje postalo čim bolj dostopno, čemur nameravam v prihodnje posvetiti še več časa in energije. Indijske tradicije so prišle do številnih izjemnih uvidov, žal pa jih imamo večinoma priložnost spoznavati zgolj v okruških, prirejenih za izvoz in prodajo, preštevilni “guruji” pa so jih tudi zlorabili za ustvarjanje svojih malih imperijev, ki so strogo hierarhično organizirani, v njih ni prostora za svobodo duha in misli, učenci pa so pahnjeni v vlogo podložnikov, kar omogoča številne (bolj ali manj) patološke pojave.

Že nekaj let za različne šole joge in tudi knjižnice vsake toliko pripravim kakšno poljudno predavanje na temo indijskih filozofij ali zgodovine joge. Odzivi so bili do zdaj vedno izjemno vzpodbudni, kar me je opogumilo, da na spodnji urnik uvrstim tudi kar obsežni predavanji – začeli bomo kar na začetku, z Vedami in Upanišadami.

Celodnevni program je torej namenjen  poglobitvi tako jogijske prakse kot tudi razumevanja filozofskega in kulturnega ozadja joge. Nadaljevanje je v načrtu že prihodnji mesec! Pridružite se lahko kateremu koli posamičnemu delu, ki vas zanima, bodo pa vse skupine majhne.

Prijave zbiram na elektronskem naslovu: tina.kosir@gmail.com 

Sri_Yantra

Program bo potekal V SOBOTO, 23. 1. v Ubrani dvorani na Celovški 55 (v Ljubljani).

9h – 12h: POGLOBITEV JOGIJSKE PRAKSE
V okviru tega programa bomo izvajali daljšo jogijsko prakso, ki bo vključevala različne tehnike – asane (jogijske položaje), pranayamo (energijske prakse), sproščanje, vodeno osredotočanje pozornosti (dharano) in samostojno opazovanje meditativnega procesa. Program je namenjen tistim, ki se že ukvarjate z jogo in ste tudi že vzpostavili redno lastno prakso. Ne bomo se učili novih tehnik, pač pa jih bomo le izvajali, v kratkem teoretskem uvodu pa vam bom predstavila tudi nekaj staroindijskih spoznanj o tem, kako se odvija meditacijski proces, da boste notranja dogajanja bolje razumeli.
Število udeležencev: do 10
Prispevek: 20 Eur*

Sprehod skozi zgodovino, filozofijo in kulturo joge – poljudni predavanji (s ščepcem prakse):

15h – 17h: INDSKA CIVILIZACIJA/ VEDE IN VEDSKA KULTURA: Vzpostavljanje sozvočja s kozmičnimi silami
Kako stara je joga? Segajo njeni začetki že v pradavno civilizacijo, ki je ob reki Ind cvetela od 2600-1900 pr.n.št.? V kolikšni meri in kako je joga povezana z Vedami in vedsko kulturo? Kako so v okviru vedske kulture vzpostavljali sozvočje z mogočnimi kozmičnimi silami? Kako je človekova notranja narava povezana z zunanjo? Zakaj so mantram pripisovali magično moč? Globljih vidikov joge ni mogoče razumeti, če jo izvzamemo iz konteksta bogate indijske kulture, ki je še danes prežeta z vedskimi elementi. Da boste lažje sledili obravnavani snovi (in kar številnim sanskrtskim izrazom) boste prejeli tudi skripto (v PDF obliki).
Število udeležencev: do 12
Prispevek: 15 Eur*

17h – 19h: FILOZOFIJA UPANIŠAD: “Ti si to” (tat tvam asi)
Upanišade so najbolj filozofski del Ved in že vsebujejo številna učenja, ki so postala neizbrisna osnova tudi različnih poznejših jogijskih tradicij. Spoznali bomo nekaj temeljnih upanišadskih učenj in pojmov: kaj je skrivnostni atman in kaj brahman, kako deluje življenjska sila (prana), kako zavest prehaja skozi različna stanja (jagrat, svapna, sušupti, turiya) in zakaj je to pomembno za meditacijski proces, kaj ima s tem mantra aum ter kako so prepletene različne plasti (koše) bitja. Da boste lažje sledili obravnavani snovi (in kar številnim sanskrtskim izrazom) boste prejeli tudi skripto (v PDF obliki).
Število udeležencev: do 12
Prispevek: 15 Eur*

(*Izključno kot nakazilo na TRR na podlagi izdanega računa. Plačilo v gotovini ni mogoče. Zaradi zelo omejenega števila mest bodo prijave za dokončne veljale šele po plačilu prijavnine, saj si zaradi stroškov izvedbe programa in časovno obsežnih priprav nanj ne morem privoščiti večjega števila naknadnih odpovedi.)

mmm

maha mrityunjaya mantra

19:15 – 20:45: PRAKSA MANTER IN MEDITACIJA
Osebno naravnost obožujem sanskrtske mantre, ki so srce moje osebne prakse. Zakaj in kako delujejo, je racionalno bržkone nemogoče razložiti – nekateri jih začutimo, drugi ne. Na izrecno željo nekaterih od udeležencev mojih rednih tečajev joge  sem jih malce sramežljivo uvrstila na program – sramežljivo zato, ker se pravilnega izvajanja manter v indijskih tradicijah pod strogim vodstvom (izbranci) učijo dolga leta, naši poskusi posnemanja manter pa so seveda le bledi približek. A celo v tej okrnjeni obliki ima praksa manter lahko močne učinke. Uvodoma vam bom predstavila nekaj daljših manter, nato pa bomo skupaj 108x ponovili slovito maha mrityunjaya mantro. Po koncu bomo še približno 20 min v tišini in opazovali učinke prakse.
Število udeležencev: do 15
Prispevek: 5 Eur (oz. kolikor želite) sami nakažete kateri koli dobrodelni organizaciji, ki ji zaupate

 

Srečno in mirno – pa naj leto prinese karkoli!

Sredi čestitk in dobrih želja, ki odmevajo v teh dneh (ali kar tednih) me je kolega zadnjič povprašal: “Kakšen imaš pa ti občutek, kaj bo prineslo novo leto? Bo res srečno?”

Iskreno – nimam pojma. Sem pa na svetu že ravno dovolj zim, da sem se naučila: leta, ki so mi prinesla veliko zunanjih uspehov, (dolgoročno) niso bila nujno najsrečnejša. Včasih so me celo uspavala. Bila pa so leta, ki so bila kruta in trda, ko se je zgodilo veliko hudih reči in izgub … a so me izklesala. Me prisilila, da se prekalim in malo tudi izmodrim. Bilo je naporno, bilo je utrudljivo – a bilo je dragoceno. Izgubila sem veliko strahu pred hudim. Saj ne, da bi si posebej želela težav in preizkušenj, a življenje me je naučilo, da je vedno mogoče sestopiti v notranji prostor miru, da se je vedno mogoče odločiti za svetlobo, da nam ranljivost pomaga razvijati sočutje in da je v nas moč, ki se je niti ne zavedamo, dokler ne pride čas, ko jo moramo prebuditi.

Vsem nam želim zdravja, a vem, da se tudi s pomočjo bolezni lahko ogromno naučimo. Želim nam uspehov – a neuspehi nas včasih napotijo na poti, ki so bolj prave za nas. Želim nam vsega dobrega in lepega! A predvsem, da bi znali dobro in lepo videti, doživljati in drug drugemu podarjati tudi takrat, kadar je skrito.

Vsem nam želim, da bi skrbno čuvali in ohranjali svojo notranjo luč, kakorkoli jo že občutimo, imenujemo ali ne imenujemo. Naj nam sveti in kaže pot – ne glede na to, kaj bo prineslo leto!

plamen

foto: Ben Askew/ Flickr Creative Commons

So tehnike, ki nam pri tem lahko pomagajo – joga (v svojih številnih oblikah) je ena od njih. Zato voščilu pripisujem še svojo najljubšo definicijo joge iz 6. poglavja Bhagavadgite (v prevodu Vlaste Pacheiner – Klander):

“V brezvetrju ne plapola
svetilki plamen. Čisto tak
je jogi mirnega duha,
ki z jogo obvladuje se.

Naj to, ko z vajo v jogi je
negibna, usmerjena zavest,
ko v sebi gledaš Atmana
in ko ob njem se veseliš,

v čemer najvišja radost je,
dostopna duhu, čutom ne –
ko jo spoznaš, ostaneš v nji
in od resnice več ne greš –

naj to, pri čemer misliš si,
da ni ničesar večjega,
naj to, iz česar hude te
nesreče ne iztrgajo,

z imenom joga znano bo:
uničenje vezi nesreč.
Odločno, krepkega duha
za jogo prizadevaj si!”